Rezidenca

Spremljevalni program 

 

Rezidenca

Od 6. do 8. februarja 2026

Emanat

The Feminalz: Tatovi na obisku

ta glavni tatovi Loup Abramovici, Maja Delak, Leon Marič, Daniel Petković, Luka Prinčič in Metod Zupan

Tehnoburleska je nema komedija telesa, ki parodira okorelost družbenih vlog. Nekritično si prisvaja, kopira in lepi ženstvenost, moškost, družinska razmerja, mačizem in druge izprijene družbene vloge, ki po krivem veljajo za normativne. Ko se Tatovi povsem razgalijo ter sloj za slojem odvržejo družbene preobleke, ne pridejo do bistva, temveč ugotovijo, da je bistvo ništrc, uprizorjene travestije telesa pa so opij, ki dela bivanje znosno. Ta zabavna igra v preoblačenju in njihovo vedenje je rezultat velike zgodovinske osvoboditve seksualnosti in teles posameznikov od družbenih spon. Zadovoljni v eklektičnem hrupu medijskega podobja raztegujejo popularne posnetke in jih zgrizejo do nezaslišanih oblik, ki vzbujajo krohot ali obup. Tatovi podob ne iščejo smisla, temveč užitek. Kajti užitek je hedonistično loščilo, s katerim so premazali vsakdanje predmete in iz njih napravili nekaj izjemnega. Tehnoburleska s fizičnimi in čustvenimi telesi spreminja programsko kodo v družbi, ki končno dopušča odprto šifriranje lastnih omejenih neumnosti.

Tehnoburleska Tatovi podob kolektiva The Feminalz je bila nagrajena kot žlahtna komedija na 33. festivalu Dnevi komedije 2025, performerka Lina Akif je prejela nagrado žlahtna komedijantka, letos pa se tatovi vračajo v Celje z ustvarjalno raziskavo (pop)umetniških oblik, ki se sprehaja skozi zabavo in kritiko, satiro in tragedijo, glasbo in ples, feminizem in slačiužitek, da se na koncu lahko (lahko pa ne) porodijo kratke odrske intervencije. Te bodo kot procesna postaja skupaj s predstavitvijo formata na ogled festivalski javnosti.

---

Nedelja, 8. februar 2026, ob 17.00, Mali oder

The Feminalz: Kako postati dober tat 

predstavitev tehnoburleske in celjske rezidence

Kaj je že zajeto v prezenci performerke_ja, četudi na odru ne počne določene akcije? 

Osebnemu kontejnerju (referenc, preferenc itd.) bo sopostavljeno vprašanje glasbe in zvoka. Ne bo pa zanemarjeno niti vprašanje uo-kvir-janja dominantnega, umetniške strategije prisvajanja, recikliranja in intertekstualnosti, zaradi česar imajo kvirovske podobe vedno večplastne pomene – to bo zajelo predavanje o kratki zgodovini in subverzivnem potencialu (sodobnih) kvirovskih kulturnih praks.

Vse to z namenom, da se dober tat dokoplje do novih subverzivnih postopkov na odru.