Spremljevalni program
Sreda, 11. februar 2026, ob 17.00, Mali oder
Zavod Scaramouche
diskurz o komediji
protagonistka Tereza Gregorič
Diskurz obravnava večplastnost komedije in smeha. Smeh je most, ki nas v umetnosti povezuje s širšim družbenim dogajanjem. Ni le individualna izkušnja, temveč pojav skupnosti, sobivanja, soobstoja. Smeh potrebuje družbo, odmev in soustvarjanje trenutka. In kje drugje kot v gledališki dvorani, v objemu žive umetnosti, bi se smeh lahko lepše razcvetel?
Pričakovali bi, da se smeh tam druži s komedijo. Pa je to zmeraj res? Ustvarjanje komedije zahteva izjemno natančnost, občutek za ritem, globoko razumevanje človeškega vedenja in sposobnost odziva na družbene spremembe. Nič čudnega, da velja za enega najzahtevnejših žanrov – tako za ustvarjalce kot za teoretike. Komedija je v našem prostoru pogosto spregledana ali podcenjena, zato ji je treba dati mesto, ki si ga zasluži – kot ključni gradnik gledališke umetnosti in družbenega dialoga.
Dogodek poteka v okviru projekta Smeh je pol zdravja, ki ga sofinancira Ministrstvo za kulturo RS.
Petek, 13. februar 2026, ob 17.00, Mali oder
Nebojša Pop-Tasić
satirično-glasbeno predavanje
izvajalca Nebojša Pop-Tasić in Andraž Polič
s poudarkom
na osebnem življenjskem spoznanju
o smehu,
grehu,
norosti,
neumnosti,
življenju,
smrti,
skratka,
kratek vpogled
v nedogled,
višine
in globine
človeške umnosti,
zgodovine,
religije,
filozofije,
medicine,
umetnosti,
politične korektnosti itd.
Dogodek poteka v okviru projekta Smeh je pol zdravja, ki ga sofinancira Ministrstvo za kulturo RS.
Ponedeljek, 16. februar 2026, in ponedeljek, 23. februar 2026, ob 17.00, Mali oder
stARTboks SLG Celje
pomenek o komedijah in njihovem festivalu
gostitelji udeleženke in udeleženci platforme stARTboks
Na polovici, nato pa še po zaključku festivala stARTboksarji za pogrnjeno mizo spregovorijo o predstavah in festivalu, kot jih sami doživljajo, k pomenku pa povabijo tudi obiskovalce. Skušajo dognati, zakaj imamo komedijo tako zelo radi. In ali je to sploh res. Žanr, ki mu je posvečen festival, namreč lahko vsebuje humor, ni pa to nujno. Humor je bistroumna in pretanjena lastnost, ki združuje resnost z igrivostjo, žalost s radostjo, sočutje s sovražnostjo. Njegov izraziti dialoški mehanizem pogosto prekriva žalostno bistvo z zabavno obliko. Ob težkih temah zna biti satiričen, uporablja lahko ironijo, parodijo in burlesko, da ljudi – s smehom – spodbudi k razmišljanju.
Na živahnih pomenkih gostitelji izmenjajo mnenja in vtise, predvsem pa skupaj z obiskovalci skušajo ujeti trajne odtise festivala.
Dogodka potekata v okviru projekta Smeh je pol zdravja, ki ga sofinancira Ministrstvo za kulturo RS. 
Sreda, 18. februar 2026, ob 17.00, Mali oder
Psihoterapevtski in psihodiagnostični center Maribor
predavanje o vplivu smeha in humorja na zdravje in dobro počutje
predavateljica Darja Potočan
Magistrica psihologije in edukantka kognitivne psihoterapije predstavlja povezavo med smehom in dobrim počutjem. Smeh je lahko naraven način sproščanja in uravnavanja stresa, ki prispeva k mentalnemu in čustvenemu blagostanju. Pri mladih ljudeh ima še posebno pomembno vlogo, saj spodbuja socialno povezanost, empatijo in občutek pripadnosti, kar krepi duševno odpornost. Redno doživljanje humorja in smeha izboljšuje razpoloženje, zmanjšuje anksioznost ter podpira pozitivno samopodobo in motivacijo za učenje in delo. Vključevanje smeha v kulturne in izobraževalne vsebine je učinkovit pristop k preprečevanju psihičnih obremenitev ter zagotavljanju zdravega razvoja mladih ljudi in dobrega počutja vseh ostalih.
Dogodek poteka v okviru projekta Smeh je pol zdravja, ki ga sofinancira Ministrstvo za kulturo RS.
Četrtek, 19. februar 2026, ob 17.00, Mali oder
Društvo slovenskih književnih prevajalcev & Slovensko ljudsko gledališče Celje
pogovor med prevajalci
na čelu Živa Čebulj
za mizo Nike K. Pokorn, Erwin Köstler in Rawley Graw
na posnetku Andreja Kovač
Na festivalu, ki je umeščen v gledališko sezono, posvečeno Cankarju, se tudi prevajalci, preučevalci prevajalcev in prevajalk ter pobudniki in naročniki dramskih prevodov ozirajo proti njemu. Ivan Cankar ni potoval le na Dunaj, v Zagreb, Trst, München, Prago, Sarajevo. Temveč je odpotoval kar v 26 jezikov, v nekatere po dolgih in vijugastih poteh posrednih prevodov. Kdo ga je ponesel tako daleč, kako so se tega lotili in čemu, katera njegova dela so nesli v svoji prevajalski malhi v druge jezike in kako so zaživela v njih? Se Cankar nemara v kratkem odpravlja spet kam na pot? To so le nekatera od vprašanj, ki jih odpira in pretresa tokratno prevajalsko omizje.
Dogodek poteka v sodelovanju DSKP in SLG Celje. 
Petek, 20. februar 2026, ob 17.00, Mali oder
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in stARTboks SLG Celje
literarna lekcija dihanja
gostiteljici Medea Krejač in Lana Lampret, stARTboks 3.0
gostja Aiko Zakrajšek
Aiko je študentka, avtorica in ustvarjalka, ki se že več let udejstvuje na področju književnosti, gledališča in filma. Kot igralka je sodelovala v prvi generaciji projekta Mlado Mladinsko, soustvarjala je prvo edicijo filmskega festivala Kinotrip, v 2024 pa je postala uršljanka leta. Poezijo piše že od trinajstega leta. Aiko je izjemna opazovalka ljudi in sveta. Pesniška zbirka Bila sem jezero je preplet teh mnogih opazovanj, mozaik tisočih trenutkov in skrivnih misli. Poskus dihanja pod vodo, v globini, ki skriva nešteto drobnih resnic. Glas, ki bralce potegne bližje k temu, kar smo.
Obisk UKC-ja št. 10.000
Medicinska sestra pokliče moje ime
in z razbolelo medenico se zasmejim sami sebi.
»Smejat se je treba s celo medenico!«
»Zgradba zbirke Bila sem jezero nas spominja deloma na proces pri paničnem napadu: vdih – štej do deset – izdih, kot da je njen proces pisanja pesmi subtilen panični napad, ki nas iz občutkov hiperventilacije in strahu pred bližino smrti pravzaprav skuša približati življenju in dihu, občutku, da smo živi kljub trenutkom strahu in stika z lastnim minevanjem ali da postanemo še nekako bolj živi, ko nas telo kot pri paničnem napadu prisili v zavedanje, da smo tukaj in zdaj, da se vrnemo vanj in da se vrnemo vase. /…/ Njene pesmi so kot kratki filmi, ki se pomikajo med ljudmi po usrani Čopovi, tudi na javnem prevozu ali pa med prenašanjem gajbic za pivo, pa tudi na UKC-ju, na WC-jih, na jezeru. Pogosta umeščenost v prostore, ki so nekako drugačni, deloma zaznamovani, izžareva tudi lastno, osebno umeščenost v svet. Z nežno, a hkrati silovito govorico se pred nami razpira tolikšna raznoterost življenja, da ji včasih komajda sledimo.« (Katja Gorečan, iz spremne besede Dihanje skozi sebe in svet)
Dogodek poteka v okviru projekta Smeh je pol zdravja, ki ga sofinancira Ministrstvo za kulturo RS.
Blagajna je odprta vsak delavnik od 9. do 12., ob sredah tudi od 15. do 18. ure, ter uro pred začetkom predstave.
