In kaj ima s tem Tom Sawyer? je predstava za otroke in mlade, ki raziskuje navihanost v času ekranov, digitalnih vsebin in nenehne povezanosti. Posebej se osredotoča na vprašanje, kako danes odraščajo deklice in dečki ter kako se njihova igrivost, uporništvo in potreba po raziskovanju sveta spreminjajo v odnosu do virtualnega prostora.
Ustvarjalci predstave se ob začetku raziskovalnega in soustvarjalnega procesa sprašujejo:
Kako je danes videti otroška navihanost? So otroci še navihani »v živo« ali navihanost predvsem doživljajo in poustvarjajo na spletu? V kakšnih oblikah se danes sploh še kaže? In kje se navihanost začne nevarno približevati medvrstniškemu nasilju – na spletu ali zunaj njega?
Predstava ne uprizarja romanov Marka Twaina, temveč izhaja iz duha njegovega najbolj znanega junaka. Tom Sawyer ustvarjalce navdihuje predvsem zaradi svojega odnosa do sveta in odraščanja. Sawyer, mladenič sredi 19. stoletja, se ne uklanja pravilom, ne boji se tveganj in ne išče potrditve okolice. Sledi lastnemu notranjemu kompasu – radovednemu, igrivemu, iznajdljivemu in etičnemu. Njegova navihanost ni zlonamerna, temveč raziskovalna in življenjska. Prav ta odnos do ljudi, sveta in težav odraščanja predstavlja prvo osrednje izhodišče gledališke raziskave.
Drugi pomemben navdih izhaja iz sodobnega digitalnega časa. Ustvarjalce fascinira – in hkrati vznemirja – posebna oblika človekove osredotočenosti, ki nastopi ob gledanju v zaslon telefona. Gre za stanje skoraj popolnega »odklopa« od okolice, za zamrznjen trenutek intenzivne pozornosti, ko se zdi, da se čas ustavi. Telefon je postal podaljšek telesa, identitete in vsakdana, odnos človek–ekran pa ena ključnih izkušenj sodobnega odraščanja. Prav ta odnos bo druga osrednja tema predstave in bo zaživel skozi niz nenavadnih, absurdnih, duhovitih in navihanih situacij.
V snovalnem procesu vaj bo nastajala nelinearna, kolažna uprizoritev, ki bo v drobcih prizorov iskala otroško naivne, drzne in nepričakovane poglede na nagajivost danes. Predstava želi s humorjem, igrivostjo in absurdnim gledališkim jezikom odpirati vprašanja o odnosu med posameznikom in ekranom ter mlademu občinstvu ponuditi prostor za prepoznavanje, premislek in domišljijo.
»Sawyerska« navihanost bo tako postala izhodišče za dobronameren, zabaven in nevsakdanji gledališki pogled na sodobno »ekranoslovje«.