Sporočilo za javnost

Celje, 23. september – V Slovenskem ljudskem gledališču Celje bodo novo sezono, ki so jo poimenovali Klasika v Celju, pričeli v petek, 25. septembra, z uprizoritvijo distopičnega romana Georgea Orwella 1984. Uprizoritev nastaja v režiji Celjana Tomaža Krajnca in dramatizaciji britanskih avtorjev Roberta Icka in Duncana Macmillana. Skoraj osemdeset let po nastanku romana vprašanja o resnici, nadzoru, svobodi posameznika in manipulaciji ostajajo izrazito aktualna. Celjska uprizoritev Orwellov distopični svet postavlja v dialog s sodobnostjo ter odpira vprašanje, kako v času vse težje določljive meje med resničnim in ustvarjenim ohraniti kritično mišljenje in zaupanje v lastno zaznavo.

Skoraj osemdeset let po nastanku Orwellovega romana 1984 vprašanja o resnici, nadzoru, spominu in svobodi posameznika ostajajo aktualna. Razvoj umetne inteligence in algoritmov, vse večja možnost manipulacije podob in informacij ter naraščajoča polarizacija družbe odpirajo nove razsežnosti tem, ki jih je Orwell raziskoval že leta 1949. Njegova distopična vizija tako tudi danes vstopa v neposreden dialog s sodobnostjo.

»Roman 1984 se mi žal zdi iz dneva v dan bolj aktualen. Z razvojem umetne inteligence, algoritmov in novih medijev svet vse bolj posega v vprašanja nadzora, izgube identitete in izkrivljanja resničnosti,« je povedal režiser Tomaž Krajnc in dodal: »Naše glavno vodilo je bilo ustvariti svet, ki je univerzalen in ni konkretno postavljen v določen čas ali prostor, saj so teme, ki jih zgodba obravnava, globalne in do neke mere brezčasne. Največji izziv je predstavljalo vprašanje, kaj je v predstavi sploh resnično. Orwell vzpostavi koncept dvomišljenja, dramatizacija pa ga vključi tudi v samo dramaturgijo zgodbe, tako da je lahko hkrati možnih in veljavnih več resnic. Kot ustvarjalci smo morali najti ravnotežje med odprtostjo različnih možnosti in dovolj jasno zgodbo, da lahko gledalec sam izbere svojo resničnost.« 

Kaj je resnično in komu lahko zaupamo?

»Ko sem roman prvič bral, sem ga doživljal predvsem kot zelo temačen, turoben in brezizhoden svet. Tudi ob ponovnem branju pred začetkom vaj je bil ta občutek še vedno zelo močan. Skozi proces pa smo odkrivali, da je v tej zgodbi tudi prostor za ljubezen in svetlejše plati sveta, ki jih Winston in Julija odkrivata skupaj. Prav to je najbolj spremenilo moj pogled na zgodbo – v dramatizaciji sem začel prepoznavati svetlobo, ki je ob branju romana prej nisem znal videti,« je povedal Nejc Jezernik, ki vstopa v vlogo glavnega lika romana. V središču zgodbe je Winston Smith, ki v svetu popolnega nadzora na skrivaj piše dnevnik. Stranka ne nadzoruje le dejanj posameznika, temveč tudi njegove misli, čustva in spomine. Veliki brat ga nenehno opazuje, preteklost pa se spreminja v skladu s potrebami oblasti. Winston kljub nevarnosti skuša ohraniti spomin na svet, ki je bil morda nekoč drugačen, in išče resnico, ki jo Stranka sistematično briše. Ob tem se sprašuje, ali je upor sploh še mogoč, komu lahko zaupa in ali je karkoli od tega, v kar verjame, resnično.

»Winston je navaden človek, ujet v sistem, v katerem živi. Sledi navodilom in na njem ni nič posebej junaškega – je šibek, naiven in prestrašen. Sprememba se začne v trenutku, ko si prvič zares postavi vprašanje in začne dvomiti v to, kar mu sistem nenehno prikazuje kot resnico. Vpraša se: Ali je res to, kar mi govorijo? Ali je res to, kar vidim? S tem se v njem prebudi nekakšen ogenj, zaradi katerega začne raziskovati in se upirati. Zdi se mi, da imamo ta ogenj vsi v sebi. Tudi če mislimo, da je ugasnil, je še vedno tam – potrebujemo le pravi vzgib, da se ponovno prebudi,« je dodal Jezernik. 

»Winston se sistemu upira bolj aktivno in intelektualno, želi ga spremeniti oziroma zrušiti, medtem ko je Julija veliko bolj pragmatična. Prepričana je, da sama nima moči, da bi sistem spremenila, zato si svobodo poskuša izboriti drugače. Znotraj represivnega sistema želi predvsem ohraniti samo sebe – svoje želje, misli in občutke. Prav s tem osebnim uporom kljubuje sistemu, ki želi nadzorovati vse vidike posameznikovega življenja,« je povedala Lucija Harum, ki nastopa v vlogi Julije, in dodala: »Julija ni upornica v klasičnem, ideološkem smislu. Ne poskuša nujno spremeniti ali zrušiti sistema, ampak išče način, kako znotraj njega živeti po svoje. Prav v tem je njen upor zelo oseben – poskuša ohraniti svoje želje, misli in občutke. Zanjo je tudi užitek način upora.«


Resnica in kritično mišljenje v času algoritmov in umetne inteligence

Dramatizacija britanskih avtorjev Roberta Icka in Duncana Macmillana, ki je bila krstno uprizorjena leta 2013, v ospredje postavlja prav mehanizme nadzora ter vprašanja resnice, spomina in posameznikovega zaupanja v lastno zaznavo. Ne ponuja preprostega izhoda ali rešitve, temveč spremlja posameznika, ujetega med sistemom in lastnimi mislimi, ter odpira vprašanje, kaj ostane od človekove svobode, ko postane mogoče nadzorovati tudi njegovo predstavo o resničnosti.

»Pri razmišljanju o aktualnosti zgodbe sem izhajala iz trenutka, ko Winston najde fotografijo, ki zanj predstavlja konkreten dokaz, da se je nekaj v preteklosti res zgodilo. Danes, v času umetne inteligence, globokih ponaredkov in generiranih vsebin, niti fotografija ni več zanesljiv dokaz. Zato se mi zdi toliko pomembnejše vprašanje, kako v svetu, v katerem vse težje ločujemo med resničnim in ustvarjenim, ohraniti sebe in sposobnost kritičnega mišljenja. Prav to poskuša Julija – tudi znotraj represivnega sistema ohraniti sebe, svoje misli, želje in občutke,« je poudarila Lucija Harum.

Orwell je roman napisal pod močnim vtisom izkušenj španske državljanske vojne, kjer se je neposredno srečal z manipulacijo, propagando in razpadom ideoloških iluzij. V delu, ki je izšlo leta 1949, je opozoril na nevarnost političnih sistemov, ki si prisvajajo pravico do določanja resnice ter z nadzorom jezika, informacij in zgodovinskega spomina posegajo v posameznikovo razumevanje sveta.

»Tako kot Winston smo tudi danes izpostavljeni različnim oblikam nadzora in manipulacije. Telefoni, kamere, družbena omrežja in algoritmi vplivajo na informacije, ki jih prejemamo, pogosto pa niti ne vemo, kdo je v ozadju in kakšni so njegovi interesi. Zato se mi zdi pomembno prav to, kar začne početi Winston: da se sprašujemo, preverjamo informacije in ne verjamemo avtomatično vsemu, kar nam je predstavljeno kot resnica. Hkrati pa moramo ostati odprti tudi za mnenja drugih,« je zaključil Nejc Jezernik.

Ustvarjalno ekipo sestavljajo režiser Tomaž Krajnc, dramaturginja Tatjana Doma, scenografka in kostumografka Vasilija Fišer, avtor glasbe Leon Firšt, oblikovalec odrskega giba Felipe Pacheco, oblikovalec svetlobe Domen Lušin in lektorica Živa Čebulj.

V uprizoritvi igrajo:

Winston Nejc Jezernik, k. g.

O'Brien Branko Završan

Charrington, Syme Aljoša Koltak

Parsons, Martin Damjan Trbovc

Gospa Parsons, Mama Tanja Potočnik

Julija Lucija Harum

Emmanuel Goldstein (na posnetku) Andrej Murenc

Miselni zločinec (na posnetku) Renato Jenček

Glas otroka Ula Umek, k. g.

Člana Stranke Đorđe Dimitrijević, k. g., in Matej Karlovšek, k. g.

Premiera 25. septembra, Mali oder SLG

Prve ponovitve: 26. in 28. septembra, 1., 2., 6., 14., 20., 21., 23. oktobra ob 19.30, 24. oktobra ob 17.00

Gledališki list uprizoritve je na voljo TU.

Foto Jaka Babnik/SLG Celje