Na literarno ustvarjanje Slavka Gruma je najbolj vplivalo njegovo službovanje v ljubljanski Bolnici za duševne bolezni na Kodeljevem, čeprav je tam delal le tri mesece, pomladi in poleti leta 1928.
Igro v dveh dejanjih Dogodek v mestu Gogi je začel pisati leta 1928, ga napisal v treh tednih in ga popravljal vse do končne verzije leta 1929. Grum je ves čas živel na obrobju ljubljanskega in slovenskega kulturnega življenja, ni se udeleževal kulturnega dogajanja, njegova literatura je bila vse do nagrade, ki so mu jo leta 1929 podelili v Beogradu za Dogodek v mestu Gogi, skorajda neopažena. Kljub nagradi  so dramo krstno uprizorili šele ob koncu sezone 1930/1931 v Mariboru, v ljubljanski Drami pa šele 23. septembra 1931, dve leti in pol po tem, ko je bila drama nagrajena v Beogradu.
Iz njegovih vsebinsko in slogovno različnih dram – poleg Dogodka v mestu Gogi še Pierrot in Pierrette (1921), Trudni zastori (1924), Upornik (1926) – odseva poleg trpke poetičnosti tudi duh brezizhodnega družbenega stanja.
Dogodek v mestu Gogi je gotovo eno najbolj vznemirljivih slovenskih dramskih besedil. Drama je zgrajena kot mozaik iz posameznih slik o psihopatskem življenju v provincialni Gogi, o ujetosti vsakega posameznika, o hlepenju po dogodku, ki bi spremenil zadušljivo ozračje v mestu. Zatrto življenje se obrača v grozljiva presenečenja. V središču dogajanja je Hana, ki je v mladosti doživela nasilje komija Preliha in je zato frigidna, čuti gnus do vsega erotičnega in seksualnega. Hana se vrne v Gogo, se zave same sebe in se reši fizičnega nasilja. Kljub temu pa Goga ostaja simbol usodnega in nesmiselnega bivanja, kjer se dogodek, ki bi odrešil vse prebivalce, ne more zgoditi.