Terry Johnson (1955) je britanski dramatik in režiser, ki ustvarja tako za gledališče, televizijo in film. Odrsko priredbo komične romantične drame Diplomiranec (The Graduate) je napisal leta 2000 po romanu Charlesa Webba in scenariju Calderja Willinghama in Bucka Henryja. Odrsko priredbo Diplomiranca je z velikim uspehom postavil na oder v Londonu, Avstraliji in New Yorku. Prvi in najbolj popularni roman Diplomiranec Charlesa Webba je izšel leta 1963, avtor pa ga je napisal kmalu po zaključku študija na Williams Collegu leta 1961. Zgodba naj bi baje temeljila na njegovi osebni ljubezenski aferi s starejšo, bogato in poročeno damo pasadenske visoke družbe, ki je povzročila veliko razburjenje v konzervativni Pasadeni. Film Diplomiranec je bil posnet leta 1967 v režiji Mikea Nicholsa, ki je leto prej debitiral z odličnim filmom Kdo se boji Virginie Woolf?, in si prislužil kar sedem nominacij za oskarja, pobral pa oskarja za režijo. V vlogi enaindvajsetletnega Benjamina Braddocka je nastopil takrat devetindvajsetletni Dustin Hoffman, v vlogi gospe Robinson, ki je v filmu v svojih zgodnjih štiridesetih, pa le šest let starejša Anne Bancroft.

Dogajanje je postavljeno v burna šestdeseta leta prejšnjega stoletja, v čas vietnamske vojne, političnih nemirov, velikih socialnih sprememb in seksualne revolucije. Benjamin Braddock se po maturi za počitnice vrne domov in se znajde na zabavi, ki mu jo pripravijo starši. Benjamin je izgubljen, ne ve, kaj bi v življenju rad, na zabavi v družbi prijateljev in staršev se ne počuti dobro. Žena očetovega poslovnega partnerja, rahlo zapita in zdolgočasena gospa Robinson, ga prepriča, da jo odpelje domov. Benjamin je nesamozavesten in neizkušen v spolnosti in se kmalu popolnoma prepusti ljubezenski aferi s starejšo, vendar še vedno privlačno žensko. Medtem se zaljubi v hčer gospe Robinson, Elaine. Drama odličnih dialogov, pravih verbalnih spopadov med protagonisti, polna čustvenih preobratov, govori o razkoraku med generacijama staršev in otrok, razmerjih med ljudmi, o težavah iskanja lastne identitete na eni strani in morali družbe na drugi strani.