Uprizoritev Pet kraljev: K psihopatologiji neke monarhije je prejemnica Šeligove nagrade za najboljšo uprizoritev tekmovalnega programa 55. Tedna slovenske drame, igralka Lucija Harum pa nagrade za najboljšo igralko letošnjega festivala. Avtorski projekt Tiborja Hrsa Pandurja, ki ga je režirala Livija Pandur, je premiero doživel v pretekli sezoni na Velikem odru Slovenskega ljudskega gledališča Celje.
Strokovna žirija, ki so jo sestavljali Igor Samobor, Nika Bezeljak in Mirna Rustemović, je v utemeljitvi nagrade zapisala, da uprizoritev Pet kraljev prinaša na oder mogočno pripoved, osnovano na Shakespearovih kraljevskih kronikah – od Riharda II. do Riharda III. – in jih spretno združuje v zaokroženo dramaturško celoto, ki odseva sodobne družbene in politične napetosti. V središče postavlja lucidno razdelano psihopatologijo vladanja, dodatno kvaliteto pa prinaša premišljena preusmeritev fokusa k ženski perspektivi – tisti, ki je v izvirnem Shakespearjevem besedilu skorajda ni. Na odru se odločno in z jasno režijsko vizijo odpira nov prostor za ženske like in žensko subjektivnost, za njihov pogled in glas v politični areni. »Številčen ansambel – enakovredno močne igralske naloge, ki jih igralci vrhunsko izkoristijo, hkrati pa delujejo kot odlično uigrana ekipa – stremi k enotnemu cilju: po najboljših močeh prikazati realne in spačene portrete takratnih in današnjih oblastnikov, pokazati patologijo vsake oblasti in pokazati na prave žrtve njihovih postopkov.«
»Hvala vsem v SLG Celju, ki so tako odkritosrčno podprli in verjeli v ta projekt. Največja zahvala in zasluga za to nagrado pa seveda gre igralski zasedbi, brez katerih te predstave ne bi bilo - resničnih kraljev in kraljic, ki si ne omišljajo, da vladajo svetu, temveč so svet,« je ob sprejemu nagrade povedal dramaturg Tibor Hrs Pandur.
Pet kraljev: K psihopatologiji neke monarhije izpostavlja vprašanja legitimnosti oblasti in politične teologije, pri čemer se opira na Shakespearjevo mogočno oktalogijo kraljevskih kronik (Rihard II., Henrik IV., Henrik V., Henrik VI. in Rihard III.). Besedila razpirajo eno najbrutalnejših obdobij angleške zgodovine: veliko srednjeveško krizo (1290–1440), stoletno vojno s Francijo (1327–1477) in vojno rož (1455–1485), ki se zaključi s porazom Riharda III. ter vzpostavitvijo dinastije Tudorjev in posledično elizabetinske dobe. V tem zgodovinskem kontekstu, kjer se materialna in duhovna kriza zrcali v psihologiji vladarjev, uprizoritev izrisuje portret oblasti skozi pet dejanj, pet kraljev in pet psihopatologij: Rihard II. utone v blodnjah o lastni veličini, Henrik IV. ga preganja paranoja ohranjanja oblasti, Henrik V. izkorišča nacionalizem kot priročnik za uspešno imperialno vojno, Henrik VI. otrpne v katatonični pasivnosti, Rihard III. pa z brutalnostjo uteleša logiko genocida.
V središču igralske zasedbe, ki uprizoritev nosi v vsej njeni intenzivnosti, je Lucija Harum, ki z izjemnim občutkom prehaja med vlogami Kraljice Izabele, Nell, Bolničarke in Lady Anne. Žirija je v utemeljitvi njene nagrade zapisala: »Lucija Harum v kompleksni in večplastni upodobitvi ženskih likov tiho, skoraj neslišno gradi transformacijo od začetne naivnosti do končne erupcije v mogočni preobrazbi. Vsak njen prihod na oder prinaša novo interpretativno fineso in izjemno soigro s fantastičnim ansamblom. Njena igra ne le oživlja kompleksne psihološke pokrajine, temveč jih preobraža v močne simbole. Transformacija ženske skozi menjave oblasti – od mladoletne neveste do največje žrtve genocida – je izpeljana pretanjeno, njen 'krik' pa je pretresljiv izraz bolečine ponižanih in obupanih, s katerim se lahko poistovetijo vsi, ki jim je mar za usodo današnjega sveta.«
Lucija Harum je ob prejemu nagrade poudarila: »Posebej mi je dragoceno, da smo s predstavo odprli prostor za ženske glasove. Iz Shakespearovih dram, v katerih ženske vloge pogosto ostajajo v senci, smo skupaj ustvarili projekt, ki daje glas predolgo preslišanim in utišanim. Zelo sem hvaležna, da sem lahko soustvarjala nekaj, kar mi je blizu – kot igralki in kot ženski.«
Uprizoritev Pet kraljev: K psihopatologiji neke monarhije in njen ansambel so bili do danes sicer nagrajeni kar petkrat. Poleg dveh nagrad na 55. Tednu slovenske drame so priznanja prejeli še Lovro Zafred, prejemnik nagrade sklada Staneta Severja za vloge Kralja Riharda II., Neda, Vojaka 2 in Kralja Henrika VII., Barbara Medvešček, dobitnica igralske nagrade Duša Počkaj za vloge Kate Mortimer, Katarine Valois in Vojvodinje York, ter Branko Završan, prejemnik Večerove nagrade za igralske dosežke za vloge Škofa Carlisla, Johna Falstaffa in Vojvode York.
DODATNE INFORMACIJE:
Blagajna je odprta vsak delavnik od 9. do 12., ob sredah tudi od 15. do 18. ure, ter uro pred začetkom predstave.
