Predstava To je tekma se je navdihnila pri slikanici Beck in Matta Stantona z naslovom To je žoga, namenjeni medgeneracijskemu skupnemu branju. V knjigi je vse narobe, že na platnici je napaka, saj je pod naslovom narisana kocka. Temu sledi preverjanje geometrijske oblike, identitete in vsebine treh podob. Ko se (odrasli) bralec in (otroški) poslušalec strinjata z odgovori, se začne skupno potovanje skozi zmote, nesporazume in laži. Pripoved se potem nikoli ne konča – »To ni konec knjige,« piše na zadnji strani. 
V sodobni postfaktični družbi v ospredje stopajo spremljevalne veščine sporazumevanja in pogosto ima prav tisti, ki jih bolje obvladuje. Ta odmik od vsebine k formi vpije po nuji vračanja k spretnosti ubesedovanja nians doživljanja, mišljenja, védenja. Čeprav je veščina sporazumevanja najpomembnejša izmed vseh, ki jih ljudje sploh imamo, se je malokdaj načrtno učimo. Govoriti in komunicirati s svojimi bližnjimi se naučimo že v prvih letih življenja in zato nas večina misli, da se naučimo sporazumevati že s tem, ko se naučimo govoriti in poslušati. A ni tako. Uspešno sporazumevanje med ljudmi ne poteka avtomatično.  
Ustvarjalci predstave so se (po uvodnem branju slikanice) podali na igrivo pot raziskovanja govora in besede, da bi zbudili zanimanje zanjo, s tem pa naklonjenost, radovednost in željo po udomačevanju. Besedo v vlogi sporazumevalnega sredstva gnetejo in oblikujejo v igračo, tekmujejo v besednih igrah in si lomijo jezike, postavljajo besede v zvočna in pomenska razmerja. Odpotujejo v tuje jezike in preizkušajo zven žvižgavščine, cmokavščine, tleskavščine. Vztrajajo pa tudi v brezbesedju, da v odsotnosti ozavestijo okus, prožnost, voljnost besed, s katerimi lahko slišimo in razumemo, uveljavljamo svoj prav, smo hitrejši, močnejši, razumljivejši, prepričljivejši in izrazitejši, se z njimi razodevamo in spreminjamo, si razlagamo svet in se umeščamo vanj, rastemo (in odrastemo). 
Predstava prikazuje tekmo kot tekmovanje s seboj, preseganje sebe. Primerjava s seboj prej prišteva osebne točke, saj se osebni razvoj dosega v sodelovanju z drugim(i), ko se skupaj veselimo napredka. Nasmejimo se, ko drugi najde odličen argument in na samosvoj način dokaže svoj prav. In učenje postane – velikodušna družbena tekma za boljši svet.  

Kaj lahko otroci naučijo odrasle?