SLG CeljeSLG Celje

ŠELIGOVA NAGRADA ZA NAJBOLJŠO UPRIZORITEV NA 55. TEDNU SLOVENSKE DRAME ZA PET KRALJEV: K PSIHOPATOLOGIJI NEKE MONARHIJE

Na 55. Tednu slovenske drame je žirija, ki so jo sestavljali Igor Samobor (predsedujoči), Nika Bezeljak in Mirna Rustemović, soglasno razglasila, da Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev prejme uprizoritev Pet kraljev: K psihopatologiji neke monarhije (Tibor Hrs Pandur po kraljevskih kronikah W. Shakespeara) v režiji Livije Pandur, ki je nastala v produkciji SLG Celje.
Utemeljitev:

Foto Aljoša Rebolj

Uprizoritev Pet kraljev: K psihopatologiji neke monarhije prinaša na oder mogočno pripoved, osnovano na Shakespearovih kraljevskih kronikah – od Riharda II. do Riharda III. – in jih spretno združuje v zaokroženo dramaturško celoto, ki odseva sodobne družbene in politične napetosti. Režijsko koncizna in miselno kompleksna uprizoritev s sofisticirano uporabo gledališkega jezika odpira prostor za razmislek o cikličnosti zgodovine in mehanizmih moči, ki se – kljub stoletjem – bistveno ne spreminjajo, temveč zgolj menjajo obraze. Pri tem se spretno opira na sodobne politične, feministične in literarnoteoretske pristope. V središču je lucidno razdelana psihopatologija vladanja, vendar pa je dodatna kvaliteta uprizoritve premišljena preusmeritev fokusa k ženski perspektivi – vizuri, ki je v izvirnem Shakespearovem besedilu skorajda ni. Na odru se odločno in z jasno režijsko vizijo odpira nov prostor za ženske like in žensko subjektivnost, za njihov pogled in glas v politični areni. Uprizoritev ne le problematizira modele moči, temveč tudi razgalja njihovo spolno oziroma družbenospolno dimenzijo, pri čemer v klasično besedilo vnaša nova vprašanja in možnosti interpretacije. Vse to na odru nosi močna igralska zasedba, ki s svojo vehementno igro prepričljivo prepleta in uteleša raznoliko paleto likov in značajev, ki nosijo to uprizoritev. Številčen ansambel – enakovredno močne igralske naloge, ki jih igralci vrhunsko izkoristijo, hkrati pa delujejo kot odlično uigrana ekipa – stremi k enotnemu cilju: po najboljših močeh prikazati realne in spačene portrete takratnih in današnjih oblastnikov, pokazati patologijo vsake oblasti in pokazati na prave žrtve njihovih postopkov.