Spoštovane gledalke in gledalci! 

Spoštovano Celje, spoštovane Celjanke in Celjani, spoštovana Savinjsko-šaleška regija, spoštovane vse ljubiteljice in ljubitelji gledališča od blizu in daleč in spoštovani vsi in vse, ki v gledališče še ne hodite, ga opazujete od daleč in se sprašujete, kaj v tej »bajti« v središču Celja počnemo. Slovesno razglašam 73. sezono Slovenskega ljudskega gledališča Celje!

Gledališče je koncept.

Slovensko ljudsko gledališče se v sezoni 2023/2024 obrača k okolju, v katerem ustvarja. V iskanju identitete vodilnega kulturnega hrama v regiji prihajajočo sezono posvečamo mestu Celje. Knežjemu mestu. Celeii. Mali Troji. In celotnemu savinjsko-šaleškemu kulturnemu okolju. 

Želimo si, da SLG na novo spozna Celje in da Celje na novo spozna SLG.

Gledališče je mesto.

Naj bo nova sezona začetek nove poti, nekega novega potovanja. In kje drugje naj ga umetniški atelje SLG začne kot doma. Pri koreninah. SLG je del identitete mesta. Mora biti. In zdi se prav. Okolje, v katerem se gledališče nahaja, je in mora biti del identitete gledališča, gledališke družine in programa, ki ga gledališče premišlja in ustvarja.

Mesto je gledališče.

Sezona 2023/2024 bo sezona spoznavanja Celja, razmišljanja o položaju kulture in gledališča v Celju. Pa tudi razmislek in premislek o zavedanju umetniškega ansambla, kje se gledališče nahaja. Kako je identiteta Celja umeščena v bit gledališča. In obratno. Kako so gledališče, umetniška ekipa, igralski ansambel, umeščeni v identiteto Celja in širšega geografskega zaledja.

Gledališče je čas.

Program gledališča je kot predstava. Ena sama velika predstava. Serija 6 premier, 6 predstav, 6 delov. Morda kakšen več kot prav poseben dodatek. Leto za letom. Gledališče je čudna umetnost. Slikar sliko naslika. Pesnik napiše pesem, kipar naredi kip. Skladatelj napiše skladbo. In vse to ostane. Gledališče pa je že v samem bistvu neponovljivo ujeto v minljiv trenutek. Mar ni to naravnost neverjetno?! Da v Celju neka skupina ljudi večer za večerom, dan za dnem odigra nekaj, čemur rečemo predstava. Kdaj za več in kdaj za manj ljudi. Ampak vsakič znova je čarobno. Živo. In neponovljivo.

Gledališče je umetnost.

Gledališče je atelje, laboratorij, park, vrt in galerija. Je knjižnica, tržnica, mitnica, pa tudi operacijska dvorana, športni stadion, telovadnica, rokometni klub, včasih fontana, drugič most, slika, fotografija, skladišče, klet in podstreha.

Gledališče je samozavest nekega mesta. Je investicija v prihodnost. Je navdih in priložnost. In to ne samo za nas, ki v gledališču ustvarjamo, ampak tudi za vse tiste, ki spremljajo in spremljate naše delo. Brez vas ni gledališča. Gledalec je temelj gledališča. Izhodišče vseh konceptov. Stalni in obvezni sopotnik na tem potovanju, ustvarjanju in raziskovanju.

Gledališče je proces.

Gledališče je, si želi in mora biti srce nekega mesta. Ali vsaj pljuča. Vdih in izdih. Gledališče je kot živ organizem. Z možgani seveda. Diha. Raste. Se uči. Se spreminja. Menja. Odziva. Reagira. Ruši in gradi. Nekaj trdi. Se jezi. Boli. Ljubi. Se smeji, trpi, umira in se rojeva. Vedno znova in znova. Gledališče je, si želi in mora biti prostor diskurza, razprave in tudi preprostega pogovora. Je središče, stičišče, torišče in križišče. Prostor mnenj, konceptov in pristopov. Prostor svobode, kjer se sedanjost pred našimi očmi stika s preteklostjo in se steka v prihodnost.

Gledališče je dialog.

V gledališču bi morali vedno raziskovati in potovati in ustvarjati skupaj. Mi na odru in vi v dvorani. Zato naj bo prihajajoča sezona predvsem vabilo, da se nam na tem potovanju pridružite. Pridite pogledat, kaj delamo, o čem razmišljamo, kaj ljubimo in zaradi česa jočemo. Pridite mislit in čutit z nami. Saj je SLG predvsem vaše gledališče!

Miha Golob,

upravnik in umetniški vodja