Celje, 22. februar 2026 – V Slovenskem ljudskem gledališču Celje se danes s slovesnostjo zaključuje festival 34. Dnevi komedije. V devetnajstih festivalskih dneh se je zvrstilo osem tekmovalnih uprizoritev slovenskih institucionalnih in neinstitucionalnih gledališč, in več kot deset dogodkov spremljevalnega programa. Tričlanska žirija je nagrado za žlahtno komedijo podelila uprizoritvi Usje se je dalu v produkciji SNG Nova Gorica in Zavoda Scaramouche, nagrado žlahtna komedijantka je žirija podelila Patrizii Jurinčič Finžgar za vlogo Pine ter nagrado žlahtni komedijant Matiji Ruplu za vloge Jovanija, Uršule in Nika, oboje v nagrajeni uprizoritvi Usje se je dalu. Nagrado za režijo je prejel Ivan Plazibat za uprizoritev Pokojnik, ki je nastala v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL). Letos so na festivalu prvič podelili tudi posebno nagrado za premikanje mej komedijskega žanra, in sicer uprizoritvi Zakaj sva se ločila, prav tako v produkciji MGL. Uprizoritvi Usje se je dalu je tudi občinstvo namenilo najvišjo oceno, kar  4,9290. Letošnje dneve komedije je pomembno zaznamoval tudi spremljevalni program, ki je bil letos v celoti brezplačen, in odprl prostor za različne načine raziskovanja komedije v sodobnem kontekstu.

V SLG Celje so se danes zaključili 34. Dnevi komedije, osrednji slovenski gledališki festival komedije. Za žlahtne nagrade se je potegovalo osem komedij: eksistencialno obarvana finska komedija Kokkola Leee Klemola (SLG Celje), intimna dramedija Zakaj sva se ločila Katarine Morano (MGL), brezčasna satira Pokojnik Branislava Nušića (MGL) in topla, nostalgična komedija Usje se je dalu (SNG Nova Gorica in Zavod Scaramouche). Program so dopolnili evolucijska komedija Žival si! (Mestno gledališče Ptuj), energična predstava Budale (Klapa produkcija), lahkotna komedija zmešnjav Agencija za razhode (Špas teater) ter metagledališka tragikomedija Heroj 4.2 – Business as usual (Moment in Gledališče Glej). 

Tričlanska žirija, ki so jo sestavljali režiser Jernej Potočan, dramaturginja Tjaša Bertoncelj in igralec Romeo Grebenšek, je nagrado za žlahtno komedijo podelila uprizoritvi Usje se je dalu v produkciji SNG Nova Gorica in Zavoda Scaramouche. Naziv žlahtne komedijantke 34. Dnevov komedije je prejela Patrizia Jurinčič Finžgar za vlogo Pine, žlahtni komedijant je postal Matija Rupel za vloge Jovanija, Uršule in Nika, oba sta igrala v zmagovalni uprizoritvi Usje se je dalu. Nagrado za režijo je prejel Ivan Plazibat za uprizoritev Pokojnik, ki je nastala v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL).

Letos so na festivalu prvič podelili tudi posebno nagrado za premikanje mej komedijskega žanra, in sicer uprizoritvi Zakaj sva se ločila, prav tako v produkciji MGL.  

Utemeljitve

Žlahtna komedija

Usje se je dalu v režiji Tereze Gregorič v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica in Zavoda Scaramouche

Predstava perečo tematiko meje in z njo povezanih družbenih pojavov – ločevanja, oblikovanja skupnosti in iznajdljivosti – razvija s pripovedjo, ki temelji na komiki, pri kateri so liki gonilna sila dogajanja. Izhaja iz renesančnega modela srečevanj in ga uporabi kot osnovo za sodoben odrski jezik. Ton predstave določa premišljena mera komičnega, ki dopušča, da humor vznikne iz situacij, značajev, telesnega in besednega izraza. Preigrava konflikte, napetosti in absurdne situacije, hkrati pa ohranja verodostojnost likov brez karikatur, kar omogoča, da so odnosi in situacije prepričljivi in človeški. 

Jasno speljan narativni lok, natančen ritem dialogov in preigravanje, ki temelji na prisotnosti in interakciji igralcev, gradijo enoten komični utrip in zgoščeno vzdušje. Dramaturško predstava ostaja ves čas zavezana osrednji osi, ne zaide od osnovne tematske linije in tako prikazuje, koliko razmislekov in plasti lahko vznikne iz osrednje teme. Navidezna lahkotnost prikazovanja teme pa ne zmanjšuje kompleksnosti ali resnosti osrednje ideje. Hkrati jo umešča v časovni kontekst linearne kronike, pri čemer pokaže na ponavljajoče se zgodovinske absurde, aktualne še danes. Usje se je dalu s premišljeno, inteligentno dozirano komiko ohranja integriteto izhodišča in temelji na izčiščeni esenci komičnega duha.

Žlahtni režiser

Ivan Plazibat za režijo komedije Pokojnik v izvedbi MGL

Ivan Plazibat v predstavi Pokojnik izgradi koherenten univerzum, ki jasno izhaja iz vsebine uprizoritvenega materiala in jo tudi nadgrajuje. Režijska izpeljava povezuje vse elemente predstave v svet, v katerem se mešata komično in dramsko in se včasih zmešata do nerazločljivosti. Plazibat spretno prehaja iz komedijskega žanra v resnobnejše lege in pri tem ohranja organsko celoto. Izkaže se v široki paleti komičnih kodov, ki segajo od karakterjev do situacij in nenazadnje do stiliziranih koreografskih prizorov, ki se ne izogibajo simboliki. Plazibat zavestno dozira stopnjo komike, glede na zahteve vsebine predstave, in se v tem ne obremenjuje s strogimi zakonitostmi žanra. 

Predstava Pokojnik deluje kot dobro naoljen stroj, ki ves čas deluje v taktu in usklajeno povezuje vse skrbno dodelane aspekte predstave v celoto. V režijsko-dramaturških odločitvah se poigrava z arhetipskimi komičnimi postopki, kot so repeticija, stopnjevanje, stilizacija, pretiravanje, ritem in aparteji.

Uprizoritev gradita dva plana, ki ju Plazibat tudi žanrsko in vsebinsko jasno loči (notranjost in zunanjost hiše) in z njunim spojem pripoveduje pronicljivo in ostro komedijo. Tako komika kot vsebina izhajata iz vseh uprizoritvenih ravni, ki so skrbno dodelane, režija Ivana Plazibata, pa jih sestavlja v koherenten in organski svet, ki deluje kot jasna uprizoritvena gesta. 

Žlahtna komedijantka

Patrizia Jurinčič Finžgar za vlogo Pine v komediji Usje se je dalu v izvedbi SNG Nova Gorica

Patrizia Jurinčič Finžgar precizno in suvereno gradi lik Pine in spretno preizkuša meje komičnega žanra. S svojimi neposrednimi nagovori mojstrsko briše četrto steno, gledalce subtilno potegne v dogajanje in jih postavi v središče odrske dinamike. Vsak trenutek interakcije ustvarja občutek domačnosti, gledalci pa se subtilno znajdejo kot del dogajanja, kot bi bili soudeleženi v življenju likov na odru.

Jurinčič Finžgar artikulira širok razpon čustvenih stanj in intenzivnost posameznih čustev, pri čemer v liku ohranja notranjo logiko in celovitost. Lik ženske je (v primerjavi z drugimi predstavami) izjemno opolnomočen: kljub srečni zaljubljenosti odlaša s poroko, prevzame iniciativo in nadzor nad dogajanjem ter usmerja moške, pri čemer iz njenega značaja izhaja naravna avtoriteta in humor. Arhetip verbalno ekspresivnega lika izpelje z natančnim nadzorom nad besedo, ritmom izrekanja in telesno mimiko. Premišljeno sodeluje s situacijsko komiko, odmerja nivoje svojega nastopa in tako ohranja uravnotežen ritem in komični utrip predstave. Dominantni ženski lik je zgrajen verodostojno in v nasprotju s konvencionalnimi ženskimi vlogami, kar hkrati dokazuje, da humor ženskih likov ne potrebuje stereotipov, da bi bil učinkovit. Hkrati pa to dominantnost uravnava z občutkom za soigralce in soigralke, kar krepi skupno igralsko sokreacijo predstave.

Žlahtni komedijant

Matija Rupel za vloge Giovannija, Uršule in Nika v komediji Usje se je dalu v izvedbi SNG Nova Gorica

Matija Rupel je v predstavi Usje se je dalu izoblikoval več epizodnih likov, s katerimi raziskuje širok razpon komičnega. Vloge gradi natančno in distinktivno, z dobrim  občutkom za njihovo komplementarnost. Pomemben del njegovega nastopa predstavlja tudi prehajanje med vlogami. Rupel se poleg jasno sestavljenih likov, ki omogočajo poligon za preigravanje komičnega, poigrava še z metaravnijo preobrazb, z namernimi zamiki in prehodi.

Liki, ki jih izgradi, praviloma temeljijo na eksponiranju določene karakterne ali fizične lastnosti, izbor teh lastnosti pa gledalca pogosto preseneča in ga odmakne s polja stereotipnega, v čemer se s soigralko Patrizio Jurinčič Finžgar odlično dopolnjujeta.

Po zgradbi so osnovni skeleti likov Matije Rupla v dialogu s tradicijo commedie dell’arte. Z jasnimi vsebinskimi in formalnimi specifikami, ki jih vnese avtor vloge, pa osnovne arhetipe te zvrsti polnokrvno umesti v 21. stoletje. Rupel briljira v različnih tipih komike, iz katerih izpeljuje in gradi svoje like. Tako enega utemelji na značajski, drugega na telesni, tretjega pa na besedni in situacijski komiki. Tako so njegove vloge različne tako po vsebini kot po samih formalnih zakonitostih.

Gledalec ima mestoma občutek, da na odru opaža tri različne igralce, komika, ki izhaja iz izvajanja Matije Rupla, pa nikoli ne odstopa od osnovne teme predstave. Smeh je ves čas v službi vsebine.

Posebna nagrada za premikanje mej komedijskega žanra

Zakaj sva se ločila v režiji Žige Divjaka v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega 

Predstava Zakaj sva se ločila v režiji Žige Divjaka ter v interpretaciji Mateja Puca in Jane Zupančič razširja konceptualne okvire komedijskega izraza. Uprizoritev ne sledi shematiki komedije, temveč se vzpostavi kot življenjska drama z izrazitimi primesmi komike in tragedije. Njena moč je v gabaritu vsakdana: v banalnih opravilih, ritmu skupnega življenja, vprašanju otrok, staršev, ki niso izpostavljeni kot domislice, temveč kot prepoznavni del intimne resničnosti. Komika se ne izigrava na odru, temveč se zgodi v gledalcu – v trenutku prepoznanja lastnih situacij, tudi ko prizor učinkuje kot drama ali absurd. Predstava Zakaj sva se ločila zadene, ne da bi ranila.

Z dokumentarno primesjo in rušenjem konvencij realizma režija Žige Divjaka gradi žanrsko zanimivo fluidno formo. Na praznem odru se postopoma gradi dom – kot metafora kopičenja življenja – da bi se na koncu razgradil skupaj z odnosom.

Igralca Matej Puc in Jana Zupančič delujeta kot koherentna celota; v medsebojnem dopolnjevanju in natančnem prehajanju med nevrotičnostjo, depresijo in srečo ustvarjata organsko, življenjsko dinamiko para. Predstava ni skupek učinkov, temveč enotna razvojna linija – surova, prepoznavna in žanrsko pogumna. Zato predstava Mestnega gledališča ljubljanskega Zakaj sva se ločila na letošnjih dnevih komedije prejme posebno nagrado strokovne žirije za premikanje mej komedijskega žanra.

Podelili tudi nagrado za Žlahtno komedijsko pero

Danes so v SLG Celje podelili tudi nagrado Žlahtno komedijsko pero, ki poteka pod pokroviteljstvom Mestne občine Celje in ima v festivalskem programu prav posebno mesto. Natečaj za izvirno slovensko komedijo ostaja ena ključnih platform za spodbujanje sodobne domače dramatike ter odpira prostor novim glasovom in svežim uprizoritvenim pristopom.

Na natečaj za leto 2026 je prispelo 16 besedil, strokovna žirija v sestavi Katja Gorečan, Urban Kuntarič in Mojca Redjko pa je soglasno odločila, da nagrado prejme Iva Štefanija Slosar za komedijo Prvič so demokracijo izumili v antični Grčiji, drugič pa v gasilskem domu.

Žirija je v utemeljitvi zapisala, da nagrajeno besedilo z domiselnimi akcijami ter prodornim, inovativnim in fleksibilnim dramskim jezikom odpira bistvene tematike sodobne družbe. Z večplastnim humorjem in iskrenim sočutjem se poigrava s presenetljivimi literarnimi in uprizoritvenimi postopki ter skupaj s Predigro: Prireditvijo ob dnevu samostojnosti in enotnosti v gasilskem domu na sodoben način preigrava značilnosti aristofanske ekonomske in socialne komedije.

19 festivalskih dni, obarvanih s tekmovalnim in spremljevalnim programom

Devetnajst festivalskih dni je poleg tekmovalnega programa obogatil tudi spremljevalni program, ki je bil letos za vse obiskovalce brezplačen. Zvrstile so se predstave izven tekmovalnega programa, delavnice, umetniške rezidence, predavanja, skupnostni dogodki, pogovori, pomenki ter druge oblike srečevanja gledališča z občinstvom, ki so komedijo raziskovale v različnih sodobnih kontekstih ter ji dajale strokovni, refleksivni in dialoški okvir.

34. Dneve komedije so v SLG Celje zaključili s slovesno podelitvijo nagrad in koncertom samosvojega alternativnega šansona s pridihom ljudskih pesmi Uršule Ramoveš in Fantov z Jazbecove grape. Jutri, 23. februarja, ob 17.00 sledi še pofestivalski pomenek o komedijah z mladimi udeleženci programa stARTboks na Malem odru SLG Celje. V soboto, 28. 2., in v ponedeljek, 2. 3., pa v okviru Dnevov komedije (in Abonmajčka) gostuje še O (die ShOw), predstava, ki povezuje gluhe in slišeče gledalce.