Sporočilo za javnost

Celje, 23. januar 2026 – V Slovenskem ljudskem gledališču Celje so predstavili program 34. Dnevov komedije, osrednjega slovenskega festivala komedije, ki bo tudi letos v Celje pripeljal izbor najboljših komedijskih uprizoritev preteklega leta. Letos bodo potekali med 4. in 22. februarjem. Festival bo zaznamoval tudi bogat spremljevalni program in podelitev nagrade za izvirno slovensko komedijo – Žlahtno komedijsko pero, ki jo v SLG Celje pod pokroviteljstvom Mestne občine Celje podeljujejo vsaki dve leti. 

Festival, ki že več kot tri desetletja soustvarja kulturni utrip mesta Celje in širšega slovenskega prostora, ostaja edini tovrstni dogodek v Sloveniji, namenjen celovitemu pregledu gledališke komedije. Letošnji program prinaša raznolik nabor predstav institucionalnih in neinstitucionalnih gledališč, ki skozi humor, satiro in ironijo odpirajo aktualna družbena vprašanja.

»Letošnji Dnevi komedije so že moji četrti v tej vlogi. V tem času smo skupaj z ekipo festivalu dali jasno strukturo in identiteto, ki ju danes zavestno nadgrajujemo. Festival razumem kot celoto, ki stoji na treh ključnih stebrih. Prvi je tekmovalni program in njegov selektorski proces, ki temelji na prijavah gledališč, hkrati pa selektorja spodbujamo, da program sooblikuje tudi s samostojnimi ogledi. Drugi steber je spremljevalni program, ki se je v zadnjih letih izkazal kot izjemno pomemben, saj festivalu daje utrip, energijo in – če uporabim to besedo – dušo ter ga odpira mestu, ljudem in širšemu kulturnemu prostoru. Tretji ključni steber pa je natečaj za izvirno slovensko komedijo – žlahtno komedijsko pero. Pri tem imamo že vrsto let izjemno podporo Mestne občine Celje, ki tega ne razume zgolj kot finančni prispevek, temveč kot pomemben del kulturnega razvoja mesta. Veseli me, da se skupaj zavedamo pomena tega razpisa in njegovega vpliva na prihodnost slovenske gledališke ustvarjalnosti,« je povedal direktor in umetniški vodja Miha Golob.

Selektor letošnjega festivala Nebojša Pop-Tasić je poudaril raznolikost in širino izbora. Na razpis je bilo prijavljenih 17 predstav, sam pa si jih je ogledal 25 in v tekmovalni program vključil tudi eno predstavo, ki ni bila prijavljena. Med predstavami, ki so prišle v ožji izbor za tekmovalni program, je bilo devet besedil slovenskih avtorjev ter devet besedil tujih avtorjev. V tekmovalni program je na koncu uvrstil štiri slovenske in štiri tuje komedije. »Pri izboru tekmovalnega programa sem si predstave ogledoval brez vnaprej določenih ideoloških ali konceptualnih omejitev. Zanimalo me je predvsem eno – ali je predstava dobra ali ne. V času, ko pogosto živimo v nekakšnem ideološkem puritanizmu in ozkih pričakovanjih, sem želel izbor oblikovati odprto, brez vnaprejšnjih zahtev. Pri tem sem bil prijetno presenečen nad razsežnostjo tem in raznolikostjo pristopov h komediji,« je povedal selektor Nebojša Pop-Tasić.

V izboru so eksistencialno obarvana finska komedija Kokkola Leee Klemole (SLG Celje), intimna dramedija Zakaj sva se ločila Katarine Morano (MGL), brezčasna satira Pokojnik Branislava Nušića (MGL) in topla, nostalgična komedija Usje se je dalu (SNG Nova Gorica). Program dopolnjujejo evolucijska komedija Žival si! (Mestno gledališče Ptuj), energična, igralsko virtuozna predstava Budale (Klapa produkcija), lahkotna komedija zmešnjav Agencija za razhode (Špas teater) ter meta-gledališka tragikomedija Heroj 4.2 – Business as usual (Moment in Gledališče Glej). Skupaj uprizoritve ponujajo raznolik vpogled v sodobne pristope h komediji in njenim izraznim možnostim.

V tekmovalnem programu se bodo predstave potegovale za prestižne nazive žlahtne komedije, žlahtnega režiserja, žlahtne komedijantke in žlahtnega komedijanta, o nagrajencih pa bo odločala strokovna žirija. Letos žirijo sestavljajo dramaturg in režiser Jernej Potočan, dramaturginja in gledališka kritičarka Tjaša Bertoncelj in igralec Romeo Grebenšek. Pomembno vlogo bo imelo tudi občinstvo, ki bo z glasovanjem izbralo svojo najljubšo predstavo ter vsak večer nagradilo komedijantko oziroma komedijanta večera.

Letos brezplačni spremljevalni program

Spremljevalni program Dnevov komedije bo tudi letos pomemben del festivalskega dogajanja. Obogatile ga bodo raznolike gledališke in druge umetniške vsebine, ki dopolnjujejo tekmovalni izbor in širijo prostor za raziskovanje komedije v sodobnem kontekstu. Obiskovalce čakajo predstave izven tekmovalnega programa, delavnice, umetniške rezidence, predavanja, pogovori, javne razprave ter druge oblike srečevanja gledališča z občinstvom. Spremljevalni program odpira prostor za izmenjavo idej, poglobljen vpogled v ustvarjalne procese ter povezovanje različnih generacij in praks. Del pogovorov in predavanj poteka tudi v okviru  projekta Smeh je pol zdravja, ki ga sofinancira Ministrstvo za kulturo RS. 

Vstop na vse dogodke spremljevalnega programa je letos prost, zato je namenjen najširšemu krogu obiskovalcev in vabi k aktivnemu sodelovanju v festivalskem utripu.

»Spremljevalni program tudi letos razumemo kot ključno razširitev festivala in platformo za razmislek o humorju, satiri in komediji kot umetniški ter družbeni praksi. Komedija kot oznaka sama po sebi pogosto zoži razumevanje, spremljevalni program pa temu dodaja širšo dimenzijo in poglobitev ter festival utemeljuje kot resen kulturni dogodek – četudi izhaja iz smeha. Letošnji program gostujočih predstav vključuje tudi mednarodni poudarek, med katerimi izstopa radijsko-gledališka koprodukcija Mediteranski brevir, na valovih Radia Mediteran. Pomemben del spremljevalnega programa predstavljajo pogovorni in diskurzivni dogodki. Ti dogodki nastajajo v okviru projekta Smeh je pol zdravja, ki povezuje področji kulture in zdravja. Poseben poudarek namenjamo mladim: v program vključujemo mlade ustvarjalce in udeležence platforme stARTboks, ki bodo pripravili pogovore o komediji in festivalu po principu mladi mladim. Spremljevalni program dopolnjujeta tudi dve rezidenci – vračajo se lanski nagrajenci kolektiv The Feminalz ter kolektiv Za crknt atelje, ki bo skozi raziskovalne in skupnostne dogodke humor iskal v javnem prostoru,« je povedala Mojca Redjko, producentka SLG Celje.

Žlahtno komedijsko pero za ekonomsko in socialno komedijo

Posebno mesto v festivalskem programu znova zavzema natečaj za izvirno slovensko komedijo – Žlahtno komedijsko pero. Na natečaj za leto 2026 je prispelo 16 besedil, strokovna žirija v sestavi Katja Gorečan, Urban Kuntarič in Mojca Redjko pa je soglasno odločila, da nagrado prejme Iva Štefanija Slosar za komedijo Prvič so demokracijo izumili v antični Grčiji, drugič pa v gasilskem domu. Nagrajeno besedilo z domiselnimi akcijami ter prodornim, inovativnim in fleksibilnim dramskim jezikom odpira bistvene tematike sodobne družbe. Z večplastnim humorjem in iskrenim sočutjem se poigrava s presenetljivimi literarnimi in uprizoritvenimi postopki ter skupaj s Predigro: Prireditvijo ob dnevu samostojnosti in enotnosti v gasilskem domu na sodoben način preigrava značilnosti aristofanske ekonomske in socialne komedije.

»Vsaka potrditev pride prav – ne le zato, da si sam sebi všeč, ampak da nekdo drug prepozna kvalitete v tem, kar delaš. Še posebej sem vesela, da gre prav za natečaj za komedijo, saj je to žanr, ki me resnično zanima in v katerem večinoma ustvarjam. To nagrado doživljam kot uradno priznanje, da so moji poskusi komičnega pisanja uspešni,« je povedala Iva Štefanija Slosar. Ob tem je poudarila, da so natečaji zanjo ključna pot do prepoznavnosti: »Za mladega dramatika so natečaji pogosto edina realna možnost, da pride do priznanja in postopnega vstopa v gledališki prostor. Do uprizoritev je zelo težko priti, saj je to pogosto odvisno od interesov režiserjev in gledaliških hiš, zato so tovrstni razpisi izjemno pomembni.«

Navdih za besedilo je avtorica črpala iz različnih virov – od antične Grčije in simbolike falusa, prek lokalne pustne ikonografije, do sodobnih družbenih gibanj: »Pomemben vir navdiha so bili tudi študentski protesti v Srbiji, predvsem njihova odločitev, da demokracijo aktivno vzamejo v svoje roke. V besedilu se to prevede v zgodbo majhne skupnosti, ki se ob poskusu privatizacije gasilskega doma odloči, da bo na novo odkrila demokratične postopke in se jim uprla,« je še dodala.