Aktualno

V SLG Celje ugledališčena poezija Ivana Cankarja

Sporočilo za javnost

Celje, 22. oktober – V Slovenskem ljudskem gledališču Celje sezono raziskovanja opusa Ivana Cankarja nadaljujejo z njegovo poezijo. Na Mali oder prihaja mali ljubezenski kabaret Erotika – ugledališčena poezija Cankarja, ki razkriva njegovo čutno in intimno plat. Uprizoritev nastaja v režiji Yulie Kristoforove in koprodukciji s celovškim gledališčem Teater Rampa in iKult Celovec. Pod glasbo se podpisuje skladatelj Janez Dovč.

»Zelo nas veseli, da s koprodukcijo z iKultom in Teatrom Rampa nadaljujemo uspešno sodelovanje, ki raste in se poglablja. V tem sodelovanju prepoznavamo tudi svojo narodnozavedno vlogo in verjamemo, da bomo skupaj ustvarili še marsikaj lepega. Z režiserko Yulio Kristoforovo smo se začeli pogovarjati o Cankarju, ideja, da eno predstavo namenimo njegovi poeziji oziroma razvpiti zbirki Erotika, pa je prišla povsem naravno. Zdela se mi je pomembna, saj se z njo dotikamo Cankarjevega bolj intimnega, pesniškega začetka, ki je bil zaradi zgodbe o ›zažgani zbirki‹ pogosto spregledan. Vesel sem, da smo ta projekt uresničili,« je povedal direktor Miha Golob.

Preden je napisal zajeten opus proznih in dramskih del, je Ivan Cankar na slovensko literarno polje stopil kot pesnik. Poezijo je začel pisati že pri rosnih petnajstih letih. Zbirka pesmi z naslovom Erotika, v kateri je zbral mladostne ljubezenske pesmi, balade in romance, je izšla konec marca leta 1899 pri Bambergu in povzročila velik škandal. Škof Anton Bonaventura Jeglič je kmalu po izidu pri založniku pokupil vse dosegljive izvode Erotike (približno 700 od 1.000 natisnjenih) in jih dal nemudoma sežgati.

Raziskovanje Erotike, čutnosti in Erosa

Mali ljubezenski kabaret Erotika uprizarja poezijo Ivana Cankarja, skupaj z nekaterimi literarno-gledališkimi referencami, ki se prav tako navezujejo na erotiko, čutnost in hrepenenje po bližini v različnih zgodovinskih časih. Uprizoritev se skozi Cankarjevo Erotiko in druga izbrana besedila vrača k izvorni obliki čutnosti in raziskuje, kako se je Eros skozi zgodovino preobrazil – iz ustvarjalne sile v simbol greha in prepovedi. Dolgotrajna represija čutnosti in ločevanje telesnega od duhovnega sta oblikovala razcepljeno doživljanje človeka, kar se je odražalo tudi v odzivih na Cankarjevo zbirko. Predstava zato odpira vprašanje, kako danes živimo to napetost med Erosom in Tanatosom – med ustvarjanjem in uničenjem, med hrepenenjem in strahom pred njim.

»Najbolj se me je dotaknil epilog nove izdaje zbirke, v katerem sem začutila Cankarjevo obžalovanje, razočaranje in morda celo tiho odpoved delu sebe, ki ga je skozi poezijo izrazil tako iskreno. Spraševala sem se, kako je to zaznamovalo njegovo poznejše ustvarjanje in življenje ter kako danes razumemo Erotiko. V procesu smo raziskovali izvorno moč Erosa – kot ustvarjalne sile, povezane z božanskostjo – in iskali točko, kjer je ta sila izgubila svojo čistost in postala greh,« je povedala režiserka Yulia Kristoforova.

»Sledili sva Cankarjevi ideji, da telo, ne glede na svojo ranljivost, ni nečisto, temveč sveto. Predstava povezuje čutnost, telesnost in simboliko prepovedanega z idejo o telesu kot prostoru transcendence. Dogajanje se odvija v sanjskem prostoru, kjer se stikajo različni časi, jeziki in umetniški izrazi,« je dodala dramaturginja Katja Gorečan.

Kabaret kot prostor čutnosti in razmisleka o družbenem dogajanju

Kot (mali) kabaret predstava temelji na glasbi, ki oblikuje strukturo celote ter odpira prostor za igralske kreacije, vizualno podobo in nežno ravnovesje med humorjem, čutnostjo in tišino. »Glasba deluje kot most med prizori – jih odpira, komentira in poglablja. Želel sem ujeti napetost med telesnim in duhovnim, med željo in prepovedjo, saj erotika ni zgolj telesnost, temveč življenjska sila. Pesmi so nastajale v tesnem sodelovanju z igralci – pisane so zanje, zato so hkrati osebni portreti in del skupne zgodbe,« je povedal Janez Dovč, avtor glasbe.

Igralka Manca Ogorevc: »Mislim, da bo predstava spodbudila razmislek – tako zavesten kot podzavesten – o vlogah spolov, njihovem delovanju in razmerjih v naši evropski civilizaciji. Lepo je, da je vse to umeščeno v kabaretsko formo, ki se je zgodovinsko razvila kot odziv na družbena in politična dogajanja, zato je tudi danes izjemno aktualna. Erotika je po mojem mnenju lahko ›strup‹ v najboljšem pomenu besede – zdravilo za ta čas. Kot pravi Afrodita: naj se pred nami razcveti, gori in živi tako, kot je nekoč gorela Cankarjeva poezija.«

»Ko smo se pogovarjali o sporočilnosti predstave, smo spoznali, da je v času vseh vojn in grozot, ki nas obdajajo, ljubezen tista univerzalna sila, za katero se vsi borimo. Ljubezen nas ohranja, plemeniti in nam daje zagon za naprej. Po njeni zaslugi človeštvo ne obupa – prav ta življenjska energija, Eros, nas povezuje in žene naprej,« je dodal igralec Žan Brelih Hatunić.

Ustvarjalsko ekipo sestavljajo režiserka Yulia Kristoforova, dramaturginja Katja Gorečan, scenografka Vasilija Fišer, kostumografka Urška Grahovac, avtor glasbe Janez Dovč, koreografka Ana Pandur, oblikovalec svetlobe Klemen Kuhar, oblikovalka maske Alja Sušnik, lektorica Živa Čebulj in strokovna sodelavka Mojca Redjko.