Dramatik, scenarist in filmar Martin McDonagh (1970) se je s svojimi črnimi komedijami zapisal med najpomembnejše sodobne irske dramatike. Pri šestnajstih je obesil šolo na klin in se prepustil čarom televizije in filma. Pod vplivom filmskih velikanov, kot so Orson Wells, Martin Scorsese, Terence Malick in David Lynch, je začel pisati scenarije in radijske igre, ki so jih uredniki vztrajno zavračali. Ostala mu je dramatika in že prva uprizorjena igra Lepotna kraljica Leenana (1996), ki jo je napisal pri triindvajsetih v komaj osmih dneh, mu je prinesla uspeh. Že v naslednjem letu 1997 so v Londonu sočasno igrali štiri njegove igre. S takim številom gledaliških uprizoritev je tedaj komaj sedemindvajsetletni McDonagh dosegel produkcijsko raven Shakespearja.
Eden ključnih razlogov za njegov silovit uspeh je gotovo pripovedovanje vznemirljivih zgodb. Pomembno vlogo pri tem ima njegovo navdušenje nad filmom. Po njegovem mnenju bi v gledališču moralo biti več fikcije, zanima ga gledališče, ki naj bo po svoji moči primerljivo s filmskim medijem, po svojem učinku pa tudi z rockovskim koncertom. Postopki filmskih scenarijev so mu služili za zgled pri oblikovanju napetega dogajanja z nepričakovanimi preobrati, prežetega z vzdušjem temačnosti, v katerem najglasneje spregovori nasilje, čeprav njegovi nasilneži nikoli niso enoplastni negativci. McDonagha namreč zanimajo osebe, ki v sebi združujejo dobro in zlo, privlačijo ga posebneži, naj bodo njihovi odkloni od predpostavljenega povprečja opazni že pri vsakdanjem vedenju ali pa prikriti, ki se odražajo v obliki drobnih bizarnosti ali čustvenih izbruhov.
Črna komedija Obdlanjenje v Spokanu (2010) je njegovo prvo besedilo, ki se dogaja v Ameriki; njegove prejšnje igre se dogajajo večinoma v pozabljenih in od boga zapuščenih krajih severozahodne Irske. Premiero je doživela v Schoenfeld Theatru na Broadwayu 15. februarja 2010, v glavni vlogi Carmichaela pa je nastopil Christopher Walken.
Ko je bil Carmichael star sedemnajst let, je šest objestnih neznancev njegovo roko tiščalo na tir, tako da mu jo je v zapestju odsekal vlak, z odsekano dlanjo pa so mu pomahali v slovo. Takrat se je odločil, da bo svoje življenje posvetil dvema stvarema: našel bo svojo odsekano dlan in se neznancem maščeval, da so mu jo brez razloga odsekali. Šest objestnežev je z življenjem plačalo za svoje huliganstvo, roke pa mu ni uspelo najti. Carmichael že vse svoje odraslo življenje, že skoraj trideset let, išče svojo roko, srečuje se z največjimi izmečki družbe in prekupčevalci trupel, čeprav dobro ve, da išče nekaj, kar mu, tudi če bi našel, ne bi prav nič koristilo. V zanikrnem hotelu se srečajo Carmichael, mlada zaljubljenca Marilyn in Toby, ki trdita, da imata njegovo dlan, in zmešani receptor Mervyn, ki ima blazen odpor do streljanja.

Dogajanje nas potegne v nasilni vrtiljak sovraštva, maščevanja, obupa in upanja, v preplet resnice in laži. McDonagh nas spet očara z briljantnimi dialogi, ki so preplet ostrega, politično nekorektnega, vulgarnega in črnega humorja. Odsekane okončine, občutljiv nasilnež, prestrašena dilerja, priklenjena na radiator, kovček z gnusno vsebino, ljubitelj opic, nevarni filozofsko razpoloženi receptor in še več v brutalno smešnem trilerju.