Večkrat nagrajeni sodobni britanski dramatik Mike Bartlett (1980, Oxford) je eden najbolj svežih, pronicljivih in ostrih mladih avtorjev, ki se v svojem pisanju odziva na probleme sodobne družbe. V britanskem tedniku The Stage so ga označili za Enega najbolj zanimivih novih talentov, ki se je pojavil v zadnjem času.

Po študiju angleščine in gledališča na University of Leeds, kjer je igral, režiral in pisal drame, se je preselil v London. S petimi prijatelji je ustanovil skupino Apathists. Srečevali so se enkrat mesečno, pisali igre in jih uprizarjali v gledališču Theatre 503. Leta 2005 je sodeloval v programu New Voices gledališča Old Vic, v enem bolj zanimivih gledaliških dogodkov 24 Hour Plays, kjer morajo sodelujoči pisci, igralci, režiserji in producenti v 24 urah napisati besedilo in uprizoriti gledališko predstavo. Mike Bartlett je v 24 Hour Play napisal igro Comfort. Za radijsko igro Not Talking, ki jo je napisal leta 2006 po naročilu BBC Radio 3, je istega leta prejel kar dve nagradi (Tinniswood Award in Imison Award).

Leta 2007 je deloval kot rezidenčni avtor gledališča Royal Court Theatre, kjer so uprizorili njegovo dramo My Child, ki v središče dogajanja postavlja ločenega očeta, ki se bori za svojega sina. Leta 2008 je po naročilu gledališke družbe nabokov, ki spodbuja dramske pisce, da se v svojem pisanju nemudoma odzovejo na socialne in politične teme, napisal dramo Artefacts, ki je bila krstno uprizorjena v sodelovanju z gledališčem The Bush Theatre v Londonu. Istega leta je za Royal Court Theatre priredil svojo radijsko igro Love Contract, ki so jo leta 2007 predvajali na BBC Radio 4, in jo naslovil Krči (Contractions). Igro so uprizorili na malem prizorišču za trideset gledalcev. Novembra 2009 so v Royal Court Theatru krstno uprizorili njegovo igro Cock, ki je bila razprodana že pred premiero, zanjo je leta 2010 prejel Lawrence Olivier Award za pomembne dosežke v gledališču.

Drama Krči je sestavljena iz štirinajstih kratkih prizorov, ki razkrivajo odnos med nadrejeno in zaposleno v podjetju, ter v ospredje postavlja problem vedno večjega vmešavanja delodajalcev in podjetij v zasebna življenja zaposlenih. Emma, ki je šele pred kratkim začela delati v podjetju, pride na sestanek k svoji nadrejeni. Na videz nedolžen sestanek se hitro izkaže za zelo usodnega. Emma je pri svojem delu uspešna, do nadrejene ima spoštljiv odnos in si za vsako ceno želi obdržati službo. Nadrejena od Emme zahteva, da na glas prebere določeno točko svoje pogodbe o zaposlitvi, kjer je jasno zapisano, da v službi ne sme imeti nikakršnih stikov zasebne narave ali stikov s sodelavci, ki bi lahko vodili k ljubezenski ali seksualni zvezi. Če bi do tovrstnih stikov prišlo, so jih zaposleni dolžni javiti svojim nadrejenim. Težava se pojavi, ko nadrejena izve, da je bila Emma z enim od sodelavcev iz svoje pisarne na pijači. Nadrejena meni, da je Emma kršila pogodbo o zaposlitvi.

Skozi štirinajst kratkih prizorov, ki so napisani v skopem, jasnem in hitrem dialogu, nam Mike Bartlett naslika neprizanesljivo podobo krutega korporativnega sveta, kjer so zaposleni podvrženi vmešavanju nadrejenih v njihovo privatno življenje in v njihovo intimo oz. nadrejenim v strahu za svojo službo dovolijo, da brutalno posegajo v njihova življenja. Skozi potek drame smo priča vedno bolj krutemu in nečloveškemu vmešavanju ter poniževanju na delovnem mestu. Nadrejena je ženska, ki je popolnoma predana podjetju, brez čuta za sočloveka, hladna in neprizanesljiva, Emma pa v strahu za službo postane lutka v njenih rokah in se popolnoma odreče lastnemu življenju. Igra odkrito, drzno in provokativno spregovori o odnosih in mobingu na delovnem mestu. Ameriška raziskava je leta 2006 razkrila, da kar 31 od 80 podjetij od svojih zaposlenih zahteva, da upravi prijavijo ljubezenske zveze na delovnem mestu.

Mike Bartlett je mojster hitrega, ostrega dialoga, odlikuje ga absurden črni humor ter številne spretne besedne igre, ki v razčlovečeno podobo odnosov na delovnem mestu vnašajo trpek in jedek humor.