Celje, 1. oktober 2025 – Slovensko ljudsko gledališče Celje sezono »Več Cankarja!« nadaljuje z uprizoritvijo In mnogi drugi …, ki nastaja po motivih proze Ivana Cankarja, v režiji Bora Ravbarja in soavtorstvu z dramaturginjo Varjo Hrvatin. Uprizoritev v SLG Celje pripravljajo v koprodukciji s Prešernovim gledališčem Kranj. Premiero bo doživela 3. oktobra 2025 na Velikem odru SLG Celje, nato pa še 16. oktobra 2025 v PG Kranj.

Ivan Cankar je v svojih delih večkrat upodobil podobo matere Neže Pivk. Spomin nanjo se pojavi na primer v zbirki črtic Moje življenje (1920), celovito pa jo kot Francko predstavi v romanu Na klancu (1902), »spomeniku, kakršnega slovenska mati še ni imela«. V satirični drami Hlapci (1910) umirajoča mati odločilno vpliva na Jermanov družbeni in politični angažma. Ta arhetipska podoba žrtvujoče se matere, zaznamovane z revščino in sramom, se v Cankarjevih besedilih prepleta z občudovanjem in občutki krivde ter postane hkrati vir upanja in zgled človeške dobrote, pa tudi opomnik na družbeno trpljenje. Prav zaradi idealizacije pa ostaja problematična, saj trpljenje pogosto legitimira kot samoumevno pot k boljšemu življenju, kar reproducira ideološko zaslepitev delavskega razreda – izhodišče, ki ga uprizoritev In mnogi drugi … preizprašuje v sodobnem kontekstu.

Raziskovanje motivov revščine in delavskega razreda

Uprizoritev In mnogi drugi … se vključuje v diskurz o revščini in socialnem sramu. Nastaja po motivih črtice Mater je zatajil, drugih Cankarjevih pripovedi o položaju delavca in razredni dinamiki ter ob podpori sodobnih teoretskih del, ki obravnavajo delavski razred in sram. Vstopa v Cankarjeva besedila skozi raziskovanje motivov revščine, njihovega odtisa v sodobnem postkapitalističnem kontekstu in skozi soočanje z zmedo pri razumevanju ideologije delavskega razreda danes. Uprizoritev odpira vrsto vprašanj: kakšen je naš odnos do revščine in razrednega položaja? Kako se revščina danes vidi – in zakriva? Kdo sploh je delavski razred v sodobnem času? Pod drobnogled postavlja odnos otrok in staršev do lastne ekonomske pozicije ter razkriva, kako se prav te razredne kategorije vtisnejo v medosebne odnose in jih oblikujejo.

»Predstava In mnogi drugi … na novo interpretira mit cankarjanske matere in preizprašuje, ali je ta mati lahko emancipatorna ali je zgolj trpeča uboga figura. Hkrati pa se uprizoritev, ki temelji na motivih proze in esejistike Ivana Cankarja, ukvarja z razrednim sramom in z vprašanjem delavskega razreda – kako se ta prepoznava in kaj bi lahko naredili, da bi se dejansko prepoznali kot delavski razred. Čeprav je danes biti delavec pogosto razumljeno kot nekaj sramotnega, kot nekaj, o čemer se ne znamo ali nočemo pogovarjati, je želja te uprizoritve prav ta: da si ne prikrivamo ekonomskih in socialnih situacij, v katerih živimo, ampak se o njih odkrito pogovarjamo,« je povedal režiser Bor Ravbar. 

»Zdi se mi, da uprizoritev na drugačen način vstopa v Cankarja – drugače, kot smo ga vajeni brati v srednjih šolah. Zato verjamem, da bo zanimiva za mlade. Hkrati pa, ker naslavlja neko politično situacijo, lahko nagovori vse generacije: tako starejše, ki so odraščale v nekem drugem sistemu, kot nas, ki smo prva generacija, ki na nek način odrašča in dela v neoliberalizmu. Mislim, da predstava ponuja drugačen pogled za vse,« je dodala dramaturginja Varja Hrvatin. 

Naslovno vlogo Jožeta, sina, ki je tudi v izhodišču Cankarjeve črtice Mater je zatajil, v uprizoritvi In mnogi drugi … upodablja Luka Bokšan: »Zanimivo se mi zdi, da sta intimno in politično v liku Jožeta neločljivo prepletena in močno vplivata drugo na drugo. Če Jože ne bi izhajal iz socialnih okoliščin revščine, občutkov ponižanja in sramu, ne bi imel goriva za kasnejšo politično aktivacijo. Prav ti občutki ga naredijo dojemljivega za ideje družbene enakosti, solidarnosti in pravičnosti, ki jih spoznava prek socialističnih idej. Hkrati pa mu stik s temi idejami omogoči, da ozavesti sram, ki ga čuti do matere – razredni sram – in na ta način razreši tudi svojo osebno stisko v odnosu z njo.«

»Zdi se mi dragoceno, kako je režiser pristopil k liku matere. Na začetku sem jo razumela kot nekoga, ki veliko govori, skozi proces pa smo ugotovili, da je dovolj že njena prisotnost. Mama je pravzaprav utelešenje vseh Jožetovih sanj in nočnih mor – močna figura, ki vpliva na njegovo osebnostno rast. Čeprav vloga nima veliko besedila, je zato izziv toliko večji, saj vsakič, ko se pojavi, sproži premik v Jožetu in v zgodbi. Ob tem se mi zdi pomembno poudariti tudi koreografski vidik. Gib je ključen, da smo lahko prikazali sanje, nočne more in realnost, in v kombinaciji z vizualnim svetom daje uprizoritvi poseben izraz,« je dodala Vesna Pernarčič.

Raziskovanje, kdo so tisti »in mnogi drugi«

Naslov uprizoritve izhaja iz »mnogih drugih«, tistih, ki praviloma ostajajo neimenovani in neopaženi. Če so v ospredju vedno »glavni nastopajoči«, se ta uprizoritev posveča prav »drugim« – vprašanju razlik in podobnosti med ljudmi ter načinu, kako se kljub različnim kulturnim, identitetnim ali nazorskim pogledom znajdemo v podobnih ekonomskih položajih.

»Občutek imam, da smo igralci v predstavi prisotni skoraj kot spomin, kot asociacija, kot sprožilec – tudi kadar nismo v ospredju prizora. Ti ‘mnogi drugi’ so ves čas nekje prisotni in prav njihove zgodbe prispevajo k večjemu obratu v pripovedi, skozi katero gre Jože. Sama sem ves čas skozi proces imela občutek, da nekaj odkrivamo, obenem pa tudi nežno tipamo po tem, kar predstava želi povedati,« je povedala nova članica celjskega igralskega ansambla Mojka Končar.

Ustvarjalsko ekipo sestavljajo režiser in soavtor dramatizacije Bor Ravbar, soavtorica dramatizacije in dramaturginja Varja Hrvatin, scenografka Urša Vidic, kostumografka Nina Čehovin, avtor glasbe Branko Rožman, oblikovalec svetlobe Domen Lušin, koreografka Lada Petrovski Ternovšek in lektorica Živa Čebulj.

V uprizoritvi igrajo:
Jože Luka Bokšan, k. g.
Mati Vesna Pernarčič
Apostol Aljoša Ternovšek
Ana in mnogi drugi … Barbara Medvešček
Anton in mnogi drugi … Aljoša Koltak
Mihaela in mnogi drugi … Mojka Končar
Marija in mnogi drugi … Lucija Harum 
Terezija in mnogi drugi … Eva Stražar
Kmet katolik in mnogi drugi … Rastko Krošl 
Srečko in mnogi drugi … Tarek Rashid
Kmet komunist in mnogi drugi … Damjan M. Trbovc 

Premiera 3. oktobra 2025 v SLG Celje in 16. oktobra 2025 v PG Kranj. 

Prve ponovitve: 10. in 11. oktobra 2025, Veliki oder, SLG Celje. 

Za konec pa le še:

»Več Cankarja!« v mestu, državi in na svetu.