Rok Vilčnik rokgre je slovenski pisatelj, pesnik, dramatik, režiser, scenarist in dramaturg. Za svoje literarno ustvarjanje je med drugim prejel tri Grumove nagrade za najboljšo slovensko dramo, Glazerjevo listino za književnost in dve žlahtni komedijski peresi, drugič prav za šarfno komedijo Pravi heroji.
Pogrebna dejavnost je lahko v potrošniški družbi donosen posel in tega se dobro zaveda Ingemar Ferš, ki želi svoje privatno pokopališče v Mariboru »Večno razkošje« spremeniti v najbolj moderen grobarski resort v Evropi. Pokopališče morajo zaradi ureditve množičnega grobišča za domobrance preseliti na novo lokacijo, tam pa odkrijejo jamo, polno partizanskih kosti. Težaško delo ločevanja in selitve mora opraviti enonogi Canek. Lačni psi mu odnesejo domobranske kosti, zato se Ferš spomni, da bi v množično domobransko grobišče pač prenesli partizanske kosti, ki jih je Canek našel na novi lokaciji. »Kosti so kosti in ne ljudje, in zaradi njih je samo prepir,« pravi Ferš, »zato je čas, da jih zakopljemo.« 
Avtohtona črna komedija Pravi heroji se brez dlake na jeziku loti mnogih nevralgičnih točk sodobne slovenske družbe – razprodaje državnega premoženja tujcem, divje privatizacije, nenehne delitve na naše in vaše, nerazčiščenega odnosa do polpretekle zgodovine, izkoriščanja malega človeka, sumljivih poslov, podivjanega potrošništva, pohlepa po bogastvu in politike. Brez zadržkov smeši hlapčevski odnos do tujcev in manjvrednostni kompleks, ki ostaja ena temeljnih karakternih lastnosti našega naroda, razvrednotenje politične scene do te mere, da je lahko na oblasti vsak, ki si to zaželi.
Komedija, napisana v mariborskem pogovornem jeziku, skozi oči malega človeka, ki se bori za preživetje, postavlja ogledalo sodobni slovenski stvarnosti, kjer je vse naprodaj, kjer ni več jasno, kdo so rablji in kdo žrtve, kjer ustvarjanje dobička postaja bistvo našega bivanja in se na človeka gleda le še kot na strošek. Živ človek je breme, mrtvec lahko predstavlja dobiček. 
Vilčnikovi dialogi so kruti in neznansko smešni, njihova resnica nas straši in hkrati spravlja v smeh. V absurdnih situacijah prepoznamo resničnost vsakdana. Njegovi liki so liki iz mesa in krvi, vsak se na svoj način, kot ve in zna, bori za svoj obstanek. Malemu človeku v krutosti vsakdana preostane le še, da verjame v superheroja in nas ob vsem tem še nasmeji do solz.

Pogrebna dejavnost je lahko v potrošniški družbi donosen posel.