»Vihar strasti in mir oceana, ki počiva nekje med Iberskim polotokom, Južno Ameriko in bogatim ljudskim izročilom je muz(ik)a, ki povezuje Polono, Timija, Vojka in Mitja. Mascara raziskuje prostor znotraj in zunaj platna resne glasbe, previdno, spoštljivo barva čez črto, s čopičem napetih strun in toplino glasu.«

Polona Udovič Furlan (glas, violina), Timi Krajnc (kitara), Vojko Vešligaj (kitara), Mitja Režman (bas kitara) so vidni ustvarjalci v domačem in širšem umetniškem prostoru, njihovo delo pa prepleteno s številnimi posamezniki, komornimi skupinami, orkestri, ansambli, koncertnimi dvoranami in festivali vsega sveta …
Njihova glasba polnokrvno, neposredno in zgoščeno pretaka hrepenenja, ujeta med ulicami Montevidea, Buenos Airesa, Lizbone …, med bordeli in milongami …, med radostjo in bolečino …, med trgovci, mornarji in afriškimi priseljenci … To je glasba, ki igra ponoči, ki prihaja z luno in umira s soncem …
Glasbenike povezuje križišče zgodovine, na katerem se vsako noč srečujejo tisti, ki so, in oni, ki jih na videz ni več. Tam na vogalu stoji caffe Mascara in če prideš bliže, slišiš Marizo, Dulce Pontes, Astorja Piazzollo, Amalio Rodrigues in mnoge druge. Tiste, ki so ubežali sili težnosti salonskega parketa in zaščitili srca pred bliščem klišejev …