Lepote naj ne vidijo debili

Pesnik, dramatik in prevajalec Milan Jesih je študiral primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je član skupine 442, ki je bila jedro literarno-gledališke skupine Pupilija Ferkeverk. Ime Gledališče Pupilije Ferkeverk je bila njegova domislica. Leta 1969 je z Dušanom Jovanovićem sodeloval kot soavtor predstav Žlahtna plesen Pupilije Ferverk in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki. Njegova prva pesniška zbirka Uran v urinu, gospodar! (1972) je temeljila na ironični in satirični jezikovni igri, ki je bila temelj kasnejših zbirk. Za njegovo dramatiko sta značilni ironija in satira na nivoju različnih družbenih plasti in njim ustrezna jezikovna stilizacija. Piše tudi gledališke songe, predvsem pa poezijo, v kateri se prepletajo jezikovna igra, poudarjena zvočnost, ironija, satira in parodija. Prevedel je več kot štirideset dramskih besedil (Shakespeare, Čehov, Nušič …).

Igra za otroke Cesarjeva nova oblačila Milana Jesiha je bila krstno uprizorjena v SSG Trst 17. decembra 1992. Motiv o cesarjevih novih oblačilih je star že več kot 2000 let. Srednjeveška novela Don Juana Manuela Kaj se je zgodilo s tremi prevaranti (1335) je eden izmed prvih ohranjenih pisnih virov motiva o preizkušnjah, prevarah in iluzijah, med katere sodi tudi motiv o cesarjevih novih oblačilih. Ta motiv se pojavlja pri različnih avtorjih v različnih obdobjih. Hans Christian Andersen ga je uporabil v pravljici Cesarjeva nova oblačila (1837), po njem pa ga je prevzel tudi Milan Jesih v istoimenski igri v verzni obliki, s podnaslovom Po Andersenovi pravljici. Jesih je motiv posodobil in igro za otroke aktualiziral do te mere, da je zanimiva tudi odraslemu občinstvu. Pri Andersenu so cesarjeva nova oblačila nevidna za tiste, ki niso sposobni za opravljanje svoje službe ali pa so neumni kakor noč. Pri Jesihu pa lahko oblačila vidijo le tisti, ki niso neumni.

Tkanina čudovita,
ki ta obleka bo iz nje sešita,
nevidna je bedakovim očem,
saj, če le čas imam, tako povem,
hudiča — oprostite, ker preklinjam —
da biserov ne gre metati svinjam.
Zakaj bi tam neumni tipi neki
pasli oči na vaši si obleki?

Nekoč je živel Cesar, ki so ga zanimale le lepe obleke, zato se je cele dneve preoblačil in pri krojačih naročal nova oblačila. Tako zelo je bil obseden z lepimi oblekami in preoblačenjem, da se ni zanimal ne za svojo vojsko, ne za svoje podanike, ne za hrano. Nekega dne pa v mesto prideta Slepar in Sleparka, ki izkoristita njegovo strast do lepih oblačil in dejstvo, da nihče noče izpasti neumen bedak, še najmanj pa Cesar.
Igra Cesarjeva nova oblačila je zabavna igra za otroke, o Cesarju, ki se osmeši, kar je jasno vsem, celo Otroku, le Cesarju ne. Jesihova posodobljena otroška klasika je tudi izvrsten prikaz moralne korupcije in konformizma odraslih ter današnje zlagane družbe.