Željko Vukmirica je vsestranski gledališki avtor. Igra, piše in režira. Je eden izmed najpopularnejših zagrebških igralcev. Rodil se je leta 1953 v Zagrebu in leta 1976 diplomiral na Akademiji za gledališče, film in televizijo. Samostojno kariero je začel s svojo monokomedijo (avtor besedila, režiser in izvajalec) Zgodovina moje neumnosti, ki jo je v letih od 1979 do 1989 odigral okoli devetstokrat. Poleg Zgodovine moje neumnosti je ustvaril še več predstav (Kharmsalies, Urejena realnost, Gluhlampe …), ki so bile uprizorjene več kot tisočkrat. Igral je v več filmih, med katerimi je najbolj znan Stoppardov Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva, skupaj z Richardom Dreyfussom, Garyjem Oldmanom in Timom Rothom. Od leta 1984 do 1991 je bil član Dramskega gledališča Gavella. Na Dramski akademiji v Parizu se je usposabljal pri prof. Mariu Gonzalesu. Po vrnitvi je skupaj s Srđanom Sorićem ustanovil laboratorijski "Teatar Simul". Njegove pedagoške izkušnje vključujejo delavnice v Švici in na Islandiji.

Je koproducent igranega filma Nausikaja (režiser Vicko Ruić), ki je bil leta 1996 nominiran za oskarja. Poučuje metodo "Chorus" po Mariu Gonzalesu. Ta metoda izhaja iz commédie dell'árte, ki je preživela dolga stoletja le s sedmimi tipičnimi karakterji.  Prednost te metode pa je, da se lahko aplicira na različne geografske prostore in različna časovna obdobja, saj v takšnem procesu dramski tekst izhaja iz dramske osebe. Kreativna institucija, kot je gledališče, zmeraj znova išče odgovore na vprašanja o svojem času. Tudi iskanje lastnega humorja je del tega iskanja. Identiteta humorja je del iskanja lastne identitete, saj smo v današnjem času majhni narodi vse preveč pod vplivom Hollywooda in komercialnih nanizank velikih televizijskih hiš. Tipični predstavniki slovenskega naroda se bodo na svojevrsten in zanimiv način prikazali skozi komično igro.