Sporočamo žalostno vest, da nas je veliko prezgodaj zapustil sodelavec in prijatelj Igor Žužek (26. 11. 1960–9. 11. 2020).
Globoko pretreseni sporočamo, da nas je včeraj, 9. novembra 2020, v popoldanskih urah mnogo prezgodaj zapustil član našega ansambla, sodelavec in prijatelj, dramski igralec Igor Žužek.
Rojen je bil 26. 11. 1960, doma v Škofji Loki, kjer je obiskoval osnovno šolo. Po končani osnovni šoli se je vpisal na Gimnazijo Šentvid v Ljubljani, študij pa nadaljeval na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete. Po končanem tretjem letniku se je zaposlil v SKB banki na oddelku za vrednostne papirje, kjer je preživel 8 let. Ves čas je bil aktiven kot amaterski igralec na Loškem odru v Škofji Loki. Leta 1992 se je odločil, da odide v Moskvo na študij igralstva na GITIS-RATI, kjer je diplomiral leta 1996 in se vrnil v Slovenijo.
Igor Žužek je postal član našega igralskega ansambla 1. septembra leta 1998 in na našem odru ustvaril več kot petdeset žanrsko raznolikih vlog. Svojo gledališko pot na naših odrskih deskah je začel kot gost z vlogo Pikov fant v predstavi Hiša iz kart Borisa A. Novaka v sezoni 1997/98. Žal njegove zadnje vloge v predstavi Tista o bolhah publika ne bo mogla videti.
Z njim smo se smejali in jokali, oboževalo ga je tudi otroško občinstvo. Njegove najbolj vidne vloge v zadnjih sezonah so bile Tovariš Pánczél v Naših skrivnosti Béle Pintérja, Starec, profesor književnosti v Nebeškem odredu Đorđeta Lebovića in Aleksandra Obrenovića, Fra Lorenzo v Romeu in Juliji Williama Shakespeara, blestel je kot Arthur Streckmann v Rose Bernd Gerharta Hauptmanna, kot Profesor Willard v Našem mestu Thorntona Wilderja, Carlson v Ljudeh in miših Johna Steinbecka, posestnik Stepán Stepánič Čubúkov, posestnik v Jaz vas ljubim Antona Pavloviča Čehova, Svistunov v Revizorju Nikolaja Vasiljeviča Gogolja. Kot odličen komik se je proslavil v številnih komičnih vlogah, nepozabna je gotovo njegova vloga Dr. Myersa v Sleparjih v krilu Kena Ludwiga. Predano se je loteval tudi vlog v predstavah za otroke in se otroški publiki priljubil kot Teta Cmok in Drugi mornar v Jakcu in breskvi velikanki Roalda Dahla in Davida Wooda, Vaščan in Miš v Pekarni Mišmaš Svetlane Makarovič, Modrijan v Sneguljčici Jacoba in Wilhelma Grimma, Debela Berta v Pikici in Tončku Ericha Kästnerja, Dvorjan v Cesarjevih novih oblačilih Milana Jesiha, Policaj Macelj v Mačku Muriju Kajetana Koviča.
Posnel je tudi 21 kratkih in celovečernih filmov, epizodne vloge v nekaj nadaljevankah in nanizankah ter nekaj reklam. V amaterskih gledališčih je kot režiser postavil na oder nekaj deset predstav. Deloval je tudi kot mentor v gledaliških šolah v Kranju, Škofji Loki in drugod.
Nastopil je v filmu Lahko noč, gospodična (2011) v režiji Metoda Pevca, komediji Kruha in iger (2011) Klemna Dvornika, komediji Čefurji raus! (2013) Gorana Vojnovića, filmu Zapelji me (2013) Marka Šantića in celovečercu Pot v raj (2014) Blaža Završnika. Nazadnje pa smo ga videli v televizijskih serijah Jezero in V imenu ljudstva ter v koprodukcijskem filmu Vinka Möderndorferja Zastoj.
Na svoji gledališki poti je bil zvest član našega gledališča. Sodelavec in prijatelj, ki nas je znal nasmejati ali pa je z nami delil svojo ljubezen do fotografije in potovanj.
Dragi Žuži, pogrešali te bomo!
kolektiv Gledališča Celje
Celje, 10. novembra 2020