Francoska dramatičarka, pisateljica in scenaristka Yasmina Reza (1959, Pariz) je študirala sociologijo in teatrologijo, na École internationale de théâtre Jacques Lecoq pa se je izšolala za igralko. Svojo kariero je začela kot igralka, nastopala je v različnih gledaliških skupinah in s samostojnimi projekti. Nastopila je v igrah sodobnih dramatikov, prav tako tudi v igrah francoskih klasikov (Molière, Marivaux, Sacha Guitry). Uveljavila se je tudi s pisanjem scenarijev za film in televizijo. Za prevod priredbe Kafkovih Metamorfoz Stevena Berkoffa v francoščino je bila leta 1988 nominirana za nagrado Molière za najboljši prevod.

Napisala je osem gledaliških iger, ki so vse po vrsti postale uspešnice in bile prevedene v več kot trideset jezikov. Svojo prvo igro Pogovori po pogrebu (Conversations apres un enterrement) je napisala leta 1987 in zanjo prejela prestižno Molière Award za najboljšega dramatika ter številne druge nagrade. Njena druga igra Zimsko popotovanje (La Traversée de l'hiver, 1989) ji je prinesla še eno Molière Award. Njena tretja igra 'Art' ('Art', 1994), ki je bila krstno uprizorjena v Berlinu, ji je prinesla svetovno slavo in jo uvrstila med najboljše sodobne dramatike, zanjo pa je leta 1995 prejela kar tri nagrade Molière Award (za najboljšega dramatika, najboljšo dramo in najboljšo uprizoritev), Tonny Award za najboljšo dramo (1998) in Laurence Olivier Award za najboljšo komedijo (1997). Tej so sledile še Naključni človek (L'homme du hasard, 1995), Tri verzije življenja (Trois versions de la vie, 2000), En španski komad (Une pièce espagnole, 2004), Bog masakra (Le dieu du carnage, 2009), za katero je v istem letu prejela Tony Award za najboljšo dramo in Laurence Olivier Award za najboljšo komedijo ter leta 2010 še ACE Award za najboljšo dramo. Po njeni drami Bog masakra je režiser Roman Polanski posnel film Masaker (Carnage, 2011), v slovenskih gledališčih pa je bilo uprizorjenih že pet njenih iger.

V svoji najnovejši drami Kako poveš, kar si odigral (Comment vous racontez la partie, 2011), ki je bila krstno uprizorjena oktobra 2012 v gledališču Deutsches Theater v Berlinu, razkriva nejasen položaj pisatelja v sodobni družbi. Uspešna pisateljica Nathalie Oppenheim se odzove povabilu ljubitelja literature, knjižničarja Rolanda Boulangerja, da bi na prireditvi Literarna sobota Vilan-en-Volèna predstavila svoj roman Dežela naveličanosti, za katerega je pravkar prejela nagrado. V njem pripoveduje zgodbo o pisateljici Gabrielli Gorn, ki v svojem romanu Kako poveš, kar si odigral opisuje načrtovanje umora ljubice svojega ljubimca. Skrivnostna Nathalie Oppenheim, ki se le redko odzove povabilom na predstavitve svojih del, naj bi na prireditvi odgovarjala na vprašanja vsestranske novinarke in televizijske zvezde Rosanne Ertel-Keval ter prebrala nekaj odlomkov iz svojega romana. Novinarka začne z neprijetnimi in nesramnimi vprašanji vrtati v zasebnost pisateljice, na vsak način pa želi iz nje izvleči priznanje o avtobiografski povezavi med njo in njenim delom.

Drama Kako poveš, kar si odigral govori o položaju pisatelja v sodobni družbi ter o vlogi literature, soočene z realnostjo. Izjava ameriškega pisatelja in vojnega dopisnika Michaela Herra (1940), s katero je sicer opisal dogajanje v Las Vegasu: Ni tako pomembno, ali dobiš ali izgubiš, ampak kako poveš, kar si odigral, odlično osvetljuje problematiko Rezine izvrstne verbalne drame, ki v ospredje postavlja napetosti v pogovoru med štirimi osebami, ko postane jasno, da ni važna realnost dogodka, temveč način, kako o dogodku spregovorijo govorci, ter zastavlja vprašanje o položaju pisatelja, njegovem odnosu do realnosti, nejasnosti v odnosu pisatelj–pripovedovalec pri sodobnih avtorjih, ki so postali razlagalci lastnega dela. Inteligentna, komična in kruta igra o kulturni sredini sodobnega časa, smešna in malo hudobna igra o pisateljici umetnici in provinci – francoski, evropski, katerikoli.