Ameriški dramatik, romanopisec in novelist Thornton Wilder (1897–1975) je izhajal iz diplomatske družine, ki se je veliko selila in potovala po svetu. Študiral je na Yale University in leta 1920 diplomiral iz zgodovine književnosti, magistriral pa leta 1926 iz francoščine na Princeton University. Drame je začel pisati, ko je obiskoval Thacher School v mestu Ojai v Kaliforniji. Ni se vklopil v razred, sošolci so ga imeli za pretiranega intelektualca. Svoje pribežališče je našel v knjižnici, kamor se je zatekel pred ponižanjem in nerazumevanjem. V tem obdobju je napisal dramo The Russian Princess (1912–13), ki so jo uprizorili na šoli in velja za njegovo prvo znano uprizorjeno dramo. Svoj prvi roman Kabala (Cabala) je objavil leta 1926, za svoj drugi roman Most svetega kralja Ludovika (The Bridge of San Luis Rey, 1927) je leta 1928 prejel Pulitzerjevo nagrado. Zaslužek od romana mu je omogočil, da je pustil službo učitelja in se posvetil pisanju. Postal je literarna zvezda, družil se je z Ernestom Hemingwayem, F. Scottom Fitzgeraldom in Gertrudo Stein. Drugo Pulitzerjevo nagrado je dobil za dramo Naše mesto (Our Town) leta 1938 in tretjo za Zaenkrat smo se izmazali (The Skin of Our Teeth, 1942) leta 1943. Bil je zelo uspešen na številnih drugih področjih svojega dela – kot predavatelj, prevajalec iz francoščine, avtor dveh opernih libretov, igralec, scenarist (njegov scenarij za Hitchcockov Shadow of the Doubt velja za klasiko). Ena izmed njegovih strasti in nuj je bilo tudi pisanje pisem, ki ga je dojemal kot zabavo in pomemben del svojega umetniškega ustvarjanja. Napisal je več kot sedem tisoč pisem, ki so izšla v več knjigah.

Drama Naše mesto je bila krstno uprizorjena januarja 1938 v gledališču McCarter Theatre v Princetonu, New Jersey, premiero na Broadwayu pa je doživela 4. februarja 1938 v gledališču Henry Miller's Theatre. V broadwayski uprizoritvi je Thornton Wilder dva tedna nastopal v vlogi Režiserja. Dogajanje je postavljeno v izmišljeno majhno ameriško mesto Grover's Corners, New Hampshire blizu Massachusettsa, med letoma 1901 in 1913 ter prikazuje življenje običajnih meščanov z njihovimi vsakodnevnimi življenjskimi zgodbami in njihovo smrt. Osrednje dogajanje se plete med družinama doktorja Gibbsa in založnika ter novinarja Webba. Poleg članov teh dveh družin nastopajo še številni drugi liki, ki s svojimi usodami ustvarjajo barvito atmosfero malega mesta. Dramo začne Režiser, ki nastopa kot pripovedovalec, komentator, povezovalec in vodič skozi Grover's Corners in se občasno tudi vključi v dogajanje.

Prvo dejanje Vsakdanje življenje je postavljeno v leto 1901 in prikazuje dan v malem mestu: ljudje odhajajo na delo, gospodinje obešajo perilo, pripravljajo zajtrk, fantje raznašajo časopise in mleko … Sin doktorja Gibbsa, George Gibbs, in hčerka založnika Webba, Emily Webb, sta v prvem dejanju še šolarja. Drugo dejanje Ljubezen in poroka se odvija tri leta kasneje, leta 1904. V gimnaziji so podelili spričevala. George Gibbs in Emily Webb se pripravljata na poroko. Ljudje obžalujejo, ker bo George Gibbs zaradi poroke pustil športno kariero. Režiser prekine dogajanje in nas popelje leto nazaj, ko sta se George in Emily dogovorila, da George ne bo nadaljeval študija v drugem mestu, ampak bo ostal doma in si  bosta ustvarila družino. Tretje dejanje Smrt in večnost se odvija leta 1913. Mesto se je spremenilo, ljudje so začeli ponoči zaklepati vrata svojih domov, saj so slišali za vlomilce. Režiser nas popelje na pokopališče v bližini mesta in pove, kdo vse je umrl v zadnjih devetih letih, ki so minila od konca drugega dejanja. Emily Webb je umrla med porodom, znajde se v svetu mrtvih, kjer sreča svoje sorodnike in prijatelje. Zaželi si, da bi se lahko za en dan vrnila v svet živih, vendar ji to odsvetujejo. Emily se kljub vsemu želi vrniti, zato ji njena tašča gospa Gibbs svetuje, naj si izbere kar najbolj navaden dan. Izbere si svoj dvanajsti rojstni dan. Prepoznava ljudi iz svoje mladosti, dobiva darila, hkrati pa ugotovi, da je vrnitev med žive zanjo preveč boleča in da bi morali ceniti vsako minuto življenja, ko ga živimo. Potem se vrne v svoj grob in mirno opazuje svojega moža Georgea, ki joka ob njenem grobu.

Drama Naše mesto je ena najpogosteje uprizarjanih ameriških iger dvajsetega stoletja in je doživela številne priredbe za radio, televizijo, film in celo opero.