Felicia Zeller (1970, Stuttgart) je sodobna nemška avtorica, dejavna predvsem kot dramatičarka in medijska umetnica, piše tudi prozna besedila, radijske igre, ustvarja umetniške produkcije na področju novih medijev in kratke filme. Napisala je dvajset dramskih besedil, ki dosegajo uspehe na nemških in evropskih odrih, zanje pa je prejela tudi številne nagrade.
Odločilen preboj ji je uspel z dramo Kaspar Hauser morje hiš (2007), ki je bila krstno uprizorjena 20. januarja 2008 v režiji Marcusa Lobbesa v Theatru Freiburg, prejela je nagrado občinstva na festivalu Mülheim Theatertage in postala hit številnih nemških odrov.
Björn, socialni delavec na uradu za področje socialno ogroženih, zapostavljenih in zlorabljenih otrok, Kasparjev Hauserjev današnjega časa, je pregorel. Izginil je in nihče ne ve, če bo spet lahko delal. Kolegicam Aniki, Barbari in Silvii je na mizi pustil 104 nerešene primere, v neurejenih in nepopolnih dosjejih in na kupu iztrganih listkov s sprotnimi zabeležkami. Ne vedo, kje naj se lotijo dela, dvomijo v svoje sposobnosti, tudi one so, kot vsi uradniki, nenehno 'preobremenjene', zbranost pri delu prekinjajo reminiscence na številne težavne 'primere' od prej, njihova prav tako neurejena zasebna življenja, dvomi, beg od odgovornosti, poskusi odpravljanja težav z zamahom roke, vmes pa še telefonski klici, po katerih nastajajo nove zabeležke, ki se izgubljajo v kaotičnem kupu tragičnih usod. Medtem pa Anika, Barbara in Silvia govorijo, govorijo, govorijo.
Kaspar Hauser morje hiš ni socialna drama, napisana v tradicionalni maniri in realističnem slogu, temveč je drama besed, v kateri dramskega dejanja sploh ni več. Prav besede dramske osebe konstituirajo kot portret neučinkovitega in togega sistema, ki mu spodleti prav pri skrbi za sočloveka. Najprej njihovo govorjenje zveni kot zabaven rokenrol, zdi se, da imamo opraviti s komedijo, vse bolj pa se v ospredje prebija tragična podoba sveta, drobci človeških usod, ki pokažejo, da tudi socialne delavke in skrbnice otrok delijo s svojimi 'primeri' isto nemoč pred sistemom in isto življenjsko brezizhodnost.
Avtorica o tragičnem stanju na področju nemške sociale piše iz lastne izkušnje, saj je nekaj časa delala pri socialni službi, poleg tega živi v berlinskem okrožju Neukölln, kjer so primeri, ki jih opisuje v drami, del vsakdanjika. Kjer obstaja resnično 'morje hiš', za zidovi katerih živijo naši današnji Kasparji Hauserji.Kaspar Hauser morje hiš je ostra in radikalno kritična upodobitev sodobnega evropskega, nemškega ali slovenskega socialnega sistema, ki uničuje in ubija, namesto da bi skrbel za človeka. Je upodobitev sistema, ki iz empatičnih in solidarnih bitij izdeluje nefunkcionalne birokrate, čustvene in miselne hendikepirance, ki naj bi skrbeli za druge, čeprav niso sposobni več poskrbeti niti zase. Kaspar Hauser morje hiš je kruta komedija življenja, ki bo nedvomno izkazala svojo aktualnost tudi v slovenskem družbenem okolju.
Ostra, radikalno kritična upodobitev sodobnega evropskega, nemškega ali slovenskega socialnega sistema, ki uničuje in ubija
Prevajalka Mojca Kranjc
Režiser in dramaturg Janez Pipan
Scenografinja Sanja Jurca Avci
Kostumograf Leo Kulaš
Avtor glasbe Damir Avdić
Oblikovalec luči Andrej Hajdinjak
Lektor Jože Volk
Igralke
ANIKA – je ravno diplomirala na fakulteti za socialno delo, samohranilka, mati štiriletne deklice Liza Marija Grašič
BARBARA – že dvajset let dela v upravi Barbara Medvešček
SILVIA – poskuša delati čedalje več, da bi zapolnila čedalje večjo vrzel med utrujenostjo in navidezno neuspešnostjo svojega dela Lučka Počkaj
Premiera 19. septembra 2014
Predstava traja 1 uro in 30 minut in nima odmora.
Vodja predstave Zvezdana Kroflič Štrakl • Šepetalka Breda Dekleva • Lučni mojster Dušan Žnidar • Tonski mojster Drago Radaković • Rekviziterka Manja Vadla • Dežurni tehnike David Vitez • Šivilji Marija Žibret, Ivica Vodovnik • Frizerki Marjana Sumrak, Andreja Veselak Pavlič • Garderoberki Melita Trojar, Mojca Panič • Odrski mojster Gregor Prah • Tehnični vodja Miran Pilko • Upravnica mag. Tina Kosi
