SLG CeljeSLG Celje

Thornton Wilder

Naše mesto

(Our Town)

Režiser Matjaž Zupančič

Drama

vsebina
zasedba
gledališki list
galerija
video
kritike
objave
vsebina
zasedba
gledališki list
galerija
video
kritike
objave

Ameriški dramatik, romanopisec in novelist Thornton Wilder (1897–1975) je izhajal iz diplomatske družine, ki se je veliko selila in potovala po svetu. Študiral je na Yale University in leta 1920 diplomiral iz zgodovine književnosti, magistriral pa leta 1926 iz francoščine na Princeton University. Drame je začel pisati, ko je obiskoval Thacher School v mestu Ojai v Kaliforniji. Ni se vklopil v razred, sošolci so ga imeli za pretiranega intelektualca. Svoje pribežališče je našel v knjižnici, kamor se je zatekel pred ponižanjem in nerazumevanjem. V tem obdobju je napisal dramo The Russian Princess (1912–13), ki so jo uprizorili na šoli in velja za njegovo prvo znano uprizorjeno dramo. Svoj prvi roman Kabala (Cabala) je objavil leta 1926, za svoj drugi roman Most svetega kralja Ludovika (The Bridge of San Luis Rey, 1927) je leta 1928 prejel Pulitzerjevo nagrado. Zaslužek od romana mu je omogočil, da je pustil službo učitelja in se posvetil pisanju. Postal je literarna zvezda, družil se je z Ernestom Hemingwayem, F. Scottom Fitzgeraldom in Gertrudo Stein. Drugo Pulitzerjevo nagrado je dobil za dramo Naše mesto (Our Town) leta 1938 in tretjo za Zaenkrat smo se izmazali (The Skin of Our Teeth, 1942) leta 1943. Bil je zelo uspešen na številnih drugih področjih svojega dela – kot predavatelj, prevajalec iz francoščine, avtor dveh opernih libretov, igralec, scenarist (njegov scenarij za Hitchcockov Shadow of the Doubt velja za klasiko). Ena izmed njegovih strasti in nuj je bilo tudi pisanje pisem, ki ga je dojemal kot zabavo in pomemben del svojega umetniškega ustvarjanja. Napisal je več kot sedem tisoč pisem, ki so izšla v več knjigah.

Drama Naše mesto je bila krstno uprizorjena januarja 1938 v gledališču McCarter Theatre v Princetonu, New Jersey, premiero na Broadwayu pa je doživela 4. februarja 1938 v gledališču Henry Miller's Theatre. V broadwayski uprizoritvi je Thornton Wilder dva tedna nastopal v vlogi Režiserja. Dogajanje je postavljeno v izmišljeno majhno ameriško mesto Grover's Corners, New Hampshire blizu Massachusettsa, med letoma 1901 in 1913 ter prikazuje življenje običajnih meščanov z njihovimi vsakodnevnimi življenjskimi zgodbami in njihovo smrt. Osrednje dogajanje se plete med družinama doktorja Gibbsa in založnika ter novinarja Webba. Poleg članov teh dveh družin nastopajo še številni drugi liki, ki s svojimi usodami ustvarjajo barvito atmosfero malega mesta. Dramo začne Režiser, ki nastopa kot pripovedovalec, komentator, povezovalec in vodič skozi Grover's Corners in se občasno tudi vključi v dogajanje.

Prvo dejanje Vsakdanje življenje je postavljeno v leto 1901 in prikazuje dan v malem mestu: ljudje odhajajo na delo, gospodinje obešajo perilo, pripravljajo zajtrk, fantje raznašajo časopise in mleko … Sin doktorja Gibbsa, George Gibbs, in hčerka založnika Webba, Emily Webb, sta v prvem dejanju še šolarja. Drugo dejanje Ljubezen in poroka se odvija tri leta kasneje, leta 1904. V gimnaziji so podelili spričevala. George Gibbs in Emily Webb se pripravljata na poroko. Ljudje obžalujejo, ker bo George Gibbs zaradi poroke pustil športno kariero. Režiser prekine dogajanje in nas popelje leto nazaj, ko sta se George in Emily dogovorila, da George ne bo nadaljeval študija v drugem mestu, ampak bo ostal doma in si  bosta ustvarila družino. Tretje dejanje Smrt in večnost se odvija leta 1913. Mesto se je spremenilo, ljudje so začeli ponoči zaklepati vrata svojih domov, saj so slišali za vlomilce. Režiser nas popelje na pokopališče v bližini mesta in pove, kdo vse je umrl v zadnjih devetih letih, ki so minila od konca drugega dejanja. Emily Webb je umrla med porodom, znajde se v svetu mrtvih, kjer sreča svoje sorodnike in prijatelje. Zaželi si, da bi se lahko za en dan vrnila v svet živih, vendar ji to odsvetujejo. Emily se kljub vsemu želi vrniti, zato ji njena tašča gospa Gibbs svetuje, naj si izbere kar najbolj navaden dan. Izbere si svoj dvanajsti rojstni dan. Prepoznava ljudi iz svoje mladosti, dobiva darila, hkrati pa ugotovi, da je vrnitev med žive zanjo preveč boleča in da bi morali ceniti vsako minuto življenja, ko ga živimo. Potem se vrne v svoj grob in mirno opazuje svojega moža Georgea, ki joka ob njenem grobu.

Drama Naše mesto je ena najpogosteje uprizarjanih ameriških iger dvajsetega stoletja in je doživela številne priredbe za radio, televizijo, film in celo opero.

Prevajalka Tina Mahkota
Režiser Matjaž Zupančič
Dramaturginja Tatjana Doma
Scenograf Alen Ožbolt
Kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov
Avtor glasbe in priredb Jani Kovačič
Sodelavec za gib Branko Završan
Oblikovalec luči Andrej Hajdinjak
Korepetitor Simon Dvoršak
Lektor Jože Volk
Svetovalka za znakovno govorico gluhih Gabriela Jurkošek    

Igralci
Režiser Branko Završan
Doktor Gibbs Renato Jenček
Joe Cromwell Aljoša Koltak
Howie Newsome David Čeh
Gospa Gibbs Lučka Počkaj
Gospa Webb Jagoda
George Gibbs Blaž Setnikar k. g.
Emily Webb Liza Marija Grašič
Profesor Willard Igor Žužek
Gospod Webb Bojan Umek
Ženska Tanja Potočnik
Bojevit moški Igor Sancin
Dama, Mrtva Barbara Medvešček
Simon Stimson Mario Šelih
Gospa Soames Manca Ogorevc
Stražnik Warren Tarek Rashid
Svatje, Mrtvi Zvone Agrež, Rastko Krošl, Damjan M. Trbovc, Tanja Potočnik, Barbara Medvešček
Sam Craig Vojko Belšak
Joe Stoddard Igor Sancin

Premiera 21. februarja 2014
Predstava traja 2 uri in 10 minut in ima odmor.

OUR TOWN © 1938, 1957 The Wilder Family LLC
Copyright agent: Alan Brodie Representation Ltd
www.alanbrodie.com

Vodja predstave Anže Čater • Šepetalka Simona Krošl • Lučni mojster Jernej Repinšek • Tonski mojster Matjaž Jeršič • Rekviziter Svetislav Prodanović • Dežurni tehnike Aleksander Abraham • Šivilji Marija Žibret, Ivica Vodovnik • Frizerki Marjana Sumrak, Andreja Veselak Pavlič • Garderoberki Melita Trojar, Mojca Panič • Odrski mojster Gregor Prah • Tehnični vodja Miran Pilko • Upravnica mag. Tina Kosi



  • Foto Uroš Hočevar / Arhiv SLG Celje

  • Foto Uroš Hočevar / Arhiv SLG Celje

  • Foto Uroš Hočevar / Arhiv SLG Celje

  • Foto Uroš Hočevar / Arhiv SLG Celje

  • Foto Uroš Hočevar / Arhiv SLG Celje

  • Foto Uroš Hočevar / Arhiv SLG Celje

  • Foto Uroš Hočevar / Arhiv SLG Celje

  • Foto Uroš Hočevar / Arhiv SLG Celje

  • Foto Uroš Hočevar / Arhiv SLG Celje

  • Foto Uroš Hočevar / Arhiv SLG Celje

  • Foto Uroš Hočevar / Arhiv SLG Celje

  • Foto Uroš Hočevar / Arhiv SLG Celje

  • Foto Uroš Hočevar / Arhiv SLG Celje

  • Foto Uroš Hočevar / Arhiv SLG Celje

  • Foto Uroš Hočevar / Arhiv SLG Celje

  • Foto Uroš Hočevar / Arhiv SLG Celje

  • Foto Uroš Hočevar / Arhiv SLG Celje

  • Foto Uroš Hočevar / Arhiv SLG Celje

  • Foto Uroš Hočevar / Arhiv SLG Celje

  • Foto Uroš Hočevar / Arhiv SLG Celje

  • Foto Uroš Hočevar / Arhiv SLG Celje

  • Foto Uroš Hočevar / Arhiv SLG Celje

  • Foto Uroš Hočevar / Arhiv SLG Celje

  • Foto Uroš Hočevar / Arhiv SLG Celje

  • Foto Uroš Hočevar / Arhiv SLG Celje

  • Foto Uroš Hočevar / Arhiv SLG Celje

  • Foto Uroš Hočevar / Arhiv SLG Celje

  • Foto Uroš Hočevar / Arhiv SLG Celje

  • Foto Uroš Hočevar / Arhiv SLG Celje

  • Foto Uroš Hočevar / Arhiv SLG Celje

  • Foto Uroš Hočevar / Arhiv SLG Celje

  • Foto Uroš Hočevar / Arhiv SLG Celje

  • Foto Uroš Hočevar / Arhiv SLG Celje

  • Foto Uroš Hočevar / Arhiv SLG Celje

  • Foto Uroš Hočevar / Arhiv SLG Celje

  • Foto Uroš Hočevar / Arhiv SLG Celje

  • aaa?autoplay=0" allowfullscreen="" width="420" height="315" frameborder="0">
nazaj